Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Živalske ali rastlinske beljakovine?

Nasveti za uživanje beljakovin

Beljakovine so poleg zdravih maščob in ogljikovih hidratov eden izmed glavnih delov zdravega načina prehranjevanja. Ključno vlogo igrajo predvsem pri obnovi tkiv in mišic, kemiji možganov, energiji in imunski funkciji. Vnašanje visokokakovostnih beljakovin je pot do energije polnega in zdravega življenja.

Človeški organizem vsebuje približno štiri bilijone celic, ki posamezno izvajajo dnevne funkcije, kot so dihanje, replikacija in odstranjevanje. Celice pri tem uporabljajo več kot 100.000 beljakovin, ki so strukturni material skoraj vseh vrst tkiv v telesu, saj pomagajo graditi mišice, kožo, živčne prenašalce, organe, žleze, nohte in lase.

Telo je neke vrste beljakovinski stroj, saj te nenehno absorbira, razstavlja, uporablja, sintetizira in ponovno uporablja. Tako ni čudno, da z dnevno aktivnostjo beljakovin telo porabi kar 50–60 odstotkov optimalnega dnevnega vnosa kalorij.

 

So boljše živalske ali rastlinske beljakovine?

Živalsko tkivo je bogato z beljakovinami, saj jih njegova povprečna suha teža vsebuje kar 75 odstotkov, medtem ko jih rastlinska živila z manjšo energijsko vrednostjo v poprečju vsebujejo le 30 odstotkov.

Beljakovinska živila živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, jajca in meso (predvsem ribe in perutnina), so na podlagi primerjave enake teže posameznih živil bogata z esencialnimi aminokislinami, zato so bolj anabolna (omogočajo maksimalno sintezo beljakovin) od živil rastlinskega izvora.

Živalske beljakovine vsebujejo tudi karnozin, pomembno presnovno spojino, ki je v rastlinskih beljakovinah ni mogoče najti. Ekološko rdeče meso pa je tudi odličen vir mineralov in vitaminov B.

Grah, riž in večina drugih rastlinskih beljakovinskih živil vsebuje opazno manj esencialnih aminokislin, kot so lizin, metionin in triptofan, ki so ključne za normalno delovanje organizma. Hkrati pa zelena listnata in križana zelenjava, kot so špinača, kalčki, zelena in zelena solata, vsebujejo peptide, ki igrajo ključno vlogo pri določenih presnovnih funkcijah. Poleg tega vsa rastlinska živila vsebujejo široko paleto fitonutrientov, ki so pomembni za preprečevanje kroničnih bolezni. Četudi rastlinska živila vsebujejo manj aminokislin, lahko te vnesete tudi z vegetarijansko ali vegansko prehrano, ki pa mora biti uravnotežena.

Vezane vsebine

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x