Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Zdrave kosti za aktivne dni

 

 

Kakovost in količina kostnine sta pomembna dejavnika, ki prispevata h kakovostnemu staranju in omogočata aktiven življenjski slog tudi v starejšem življenjskem obdobju. Skrb za kakovost našega skeleta se sicer začne že zelo zgodaj. Pravzaprav bi lahko rekli, da je najpomembnejše obdobje zgodnje otroštvo, ko kosti rastejo, se oblikujejo in gradijo. Kljub temu se v celotnem življenjskem obdobju v kosteh dogajajo spremembe. V njih potekajo dinamični procesi razgradnje in izgradnje, na kakovost novonastale kostnine pa v veliki meri vplivata zdrav življenjski slog in izbira pravilne, kakovostne prehrane.

zdrave-kosti-prehrana-zdravje-osteoporoza-osteomalacija1

Slika 1: Raznovrstna prehrana je ključna za ohranjanje zdravih kosti.

 

 

Skelet pri odraslem človeku predstavlja kar 12–15 % celotne telesne mase. Sestavljajo ga oporna tkiva, med katera uvrščamo tudi kostno tkivo. Za zobno sklenino je to najtrše tkivo v človeškem telesu. Kost je večinoma sestavljena iz anorganskih snovi. Gre za minerale, med katerimi prevladujeta kalcijev fosfat (85 %) in kalcijev karbonat (10 %). Preostali del predstavljajo organske snovi, tako imenovani osein, ki je zgrajen iz kolagena in kostnih celic. Opisana sestava naših kosti prispeva k trdnosti okostja, hkrati pa omogoča prožnost, ki preprečuje, da bi se kost ob obremenitvi prelomila.

 

Najpomembnejši minerali v kostnini so kalcij, fosfor, magnezij in cink. Kar 99 % vsega kalcija v našem telesu je naloženega v kosteh. Kalcij ima pomembno vlogo pri uravnavanju pH-vrednosti telesnih tekočin. Kisli telesni presnovki, nezdrava in industrijsko predelana hrana ter prevelik vnos živalskih beljakovin vodijo do nastanka kislih končnih produktov, ki morajo biti nevtralizirani s pomočjo kalcija. Vir kalcija za naš organizem pa predstavljajo kosti. Poleg tega s starostjo v našem telesu pride do hormonskih sprememb, ki vodijo do tega, da se kalcij v večji meri izplavlja iz kosti. Zaužit kalcij ne prehaja več tako učinkovito na mesta izgradnje kostnine in se nalaga v mehkih tkivih. Pogosto se nalaga na stene žil, kar vodi v njihovo poapnenje, bolezen, ki pri tem nastane, pa imenujemo arterioskleroza. Te bolezni ne smemo mešati z aterosklerozo, saj se pri njej na stene žil v prvi vrsti odlagajo maščobe. Kljub temu maščobni plak (aterom) z odlaganjem kalcija lahko poapni. Oba procesa vodita v zmanjšano pretočnost in elastičnost ožilja.

Na kostno gostoto vplivajo genetika, rasa, spol, telesna teža, prehranski in hormonski status ter telesna aktivnost in življenjski slog, vključno z nezdravimi navadami, kakršni sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. Na nekatere izmed teh dejavnikov nimamo vpliva.

S pravilno izbiro hrane, dovoljšnim vnosom tekočine in telesnim gibanjem lahko te s starostjo povezane procese preprečimo oziroma zelo upočasnimo. Na ta način preprečimo neravnovesja v kostnem tkivu, ki vodijo do razvoja osteoporoze (zmanjšana kostna gostota) ali osteomalacije (mehčanje kosti; rahitis).

zdrave-kosti-prehrana-zdravje-osteoporoza-osteomalacija2

Slika 2: Normalna kostna gostota, zmanjšana kostna gostota in kostna gostota pri osteoporozi.

 

 

Razvoju osteoporoze so še posebej izpostavljene ženske, saj pride v njihovem telesu zaradi naravnega procesa nastopa menopavze do hormonskih sprememb, ki vodijo v povišano izgubo kostne mase. Ta upada za okrog 1–2 % letno, vendar pa lahko vsaka ženska s pravim znanjem proces izgube kostne mase v tem obdobju močno upočasni.

Telo za optimalno rast, obnovo in izgradnjo kostnine potrebuje zadostno oskrbo z minerali, kot so kalcij, fosfor, fluor, magnezij in silicij, vitamini A, C, D in K ter hormoni, na katere v veliki meri vplivata pravilna prehrana in aktiven življenjski slog. Ekološka in sveža hrana predstavlja najboljši vir mineralov, vitaminov in kofaktorjev, ki so pomembni za pravilno delovanje in obnovo našega telesa. Pomembno je, da hrane med pripravo pretirano ne obdelujemo, saj se na ta način izgubljajo nekatere pomembne komponente, ki so prisotne v njej. Zavedati se je treba, da je za pravilno in učinkovito delovanje telesa potrebno zaužiti dovolj tekočine, predvsem v obliki ekološko pripravljenih čajev in sveže vode. S starostjo se namreč občutek za žejo postopoma izgublja, zato starejši ljudje vse manj pijejo, kar vodi do slabšega izplavljanja kislih presnovkov iz telesa.

 

Anže Rogelj

 

Viri:

http://www.eufic.org/article/en/page/FTARCHIVE/artid/Healthy_bones_for_life/;

http://fitness.mercola.com/sites/fitness/archive/2013/07/05/bone-health.aspx;

http://www.chiro.org/nutrition/Calcium.shtml;

http://siklusair.com/how-to-strengthen-bones-with-foods;

– Hooshmand S., Chai S. C., Saadat R. L., Payton M. E., Brummel-Smith K., Arjmandi B. H. Comparative effects of dried plum and dried apple on bone in postmenopausal women. Br J Nutr. 2011 Sep;106(6):923-930. doi: 10.1017/S000711451100119X. Epub 2011 May 31;

– Li K., Kaaks R., Linseisen J., Rohrmann S. Associations of dietary calcium intake and calcium supplementation with myocardial infarction and stroke risk and overall cardiovascular mortality in the Heidelberg cohort of the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition study (EPIC-Heidelberg). Heart. 2012 Jun;98(12):920-5. doi: 10.1136/heartjnl-2011-301345.

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x