Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Superživila – mit ali resničnost

     super zivila zdravo zivljenje

Z izrazom superživila označujemo živila z nadpovprečno vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov, zaradi česar pozitivno delujejo na zdravje in dobro počutje. Izraz superživilo je skovanka, ki se je naprej začela uporabljati v trgovini, nato v novinarskih prispevkih ter tudi s strani nutricistov, ki so prepoznali uporabnost priročne skovanke, ki se lahko uporabi za raznovrstna živila, ki se pogosto predstavljajo kot enostavna rešitev.

Dietetiki in raziskovalci s področja prehrane se izraza superživilo izogibajo, saj ne obstaja živilo, ki bi našemu telesu v celoti zagotovilo vsa potrebna makro- in mikrohranila ter druge pomožne snovi (fitonutriente, antioksidante).

Glavni pogoj za vzdrževanje čvrstega zdravja in primerne telesne teže je še vedno uživanje pestre in raznovrstne hrane. Pravzaprav je vsa naravna, predvsem pa ekološko pridelana hrana svojevrstno superživilo, ki je osnova za zdravo in uravnoteženo prehrano. V nasprotju s tem pa vsa industrijsko predelana in s pesticidi okužena hrana našemu zdravju škodi.

Živila, ki koristijo našemu zdravju, bi pravilneje morali poimenovati funkcionalna živila. Funkcionalna živila so živila, ki jim lahko pripišemo enega ali več ugodnih učinkov na telo, s tem da izboljšajo zdravstveno stanje organizma/počutje ali pa znižajo tveganje za nastanek posamezne bolezni. Vzemimo za primer jabolko. Jabolko je pravo superživilo. Seveda tega izraza za jabolko ne zasledimo, saj gre za izdelek narave, ki je relativno poceni, dostopen vsakomur in ne prihaja iz tropskih krajev. Jabolko je pravo funkcionalno živilo, saj mu glede na raziskave lahko pripišemo številne ugodne učinke na naše telo. Vsa fermentirana živila so še hranljivejša in imajo dodatne pozitivne učinke na naše zdravje, predvsem pa tudi na zdravje naše črevesne mikrobiote. Kislo zelje, kisla repa, fermentirani mlečni izdelki, kruh iz kislega testa itd. – vse to so živila, ki imajo neko dodano vrednost, a jih pogosto ne označujemo z izrazom superživilo, čeprav bi jih morali.

Seveda je treba dodati, da je treba biti zmeren pri uživanju sleherne hrane, tudi zdrave, ekološke hrane. Vsako živilo lahko v preveliki količini v našem telesu povzroči neravnovesje, kar na koncu vodi v nastanek različnih bolezenskih stanj.

Superživila so vsa tista živila, ki imajo zelo visoko hranilno vrednost, a kljub temu zelo malo kalorij. Izstopajo predvsem po visokem deležu vitaminov, mineralov in antioksidantov. Prav zaradi tega imajo številne pozitivne vplive na naše zdravje in počutje. Med superživila bi morali uvrščati vso ekološko, nepredelano hrano. Pri tem gre večinoma za hrano rastlinskega izvora, čeprav so lahko tudi kakovostni mesni izdelki, kakovostna jajca in mlečni izdelki prava superživila. Primer superživila je tudi morska hrana, saj vsebuje številne minerale, kot so cink, železo in selen, ter je bogat vir maščobnih kislin omega 3 in lahko prebavljivih beljakovin. Vsi oreščki, stročnice, semena, polnovredna žita, jagodičevje, zelenolistna zelenjava (špinača, brstični ohrovt, brokoli itd.), citrusi, zelenjava intenzivnih barv in gomoljna zelenjava (sladki krompir) so prava superživila. Na policah in v medijih pa izraz superživilo načeloma zasledimo v povezavi s kakavovimi izdelki, tropskim jagodičevjem in suhim sadjem, tropskimi olji in semeni, uprašenimi algami in mladimi žitnimi bilkami, gobami ter raznimi rastlinskimi izvlečki – prehranskimi dopolnili.

Pri uživanju živil, ki se prodajajo kot superživila, je treba biti zmeren in pazljiv. V velikih količinah lahko na naše telo delujejo škodljivo. Nekatera superživila namreč vsebujejo tudi manjše količine strupenih snovi (na primer nekatere morske alge). Ker so vsa ta živila pogosto že zmleta v prah ali posušena, je lahko vsebnost hranil v njih že zmanjšana. Takšna živila so tudi v večji meri izpostavljena oksidativnemu stresu.

V določenih primerih uživanje superživil lahko koristi, saj si z njimi lahko popestrimo vsakodnevno prehrano in v telo vnesemo večje količine hranilnih snovi. To lahko koristi predvsem ljudem, ki so v stiski s časom in imajo neuravnoteženo, enostransko prehrano. Superživila so vedno boljša izbira kot nakup industrijsko predelane hrane ali obisk restavracije s hitro prehrano, hkrati pa so tudi odlična, hitra in zdrava malica, ki izvrstno nadomesti sladke, predelane in nezdrave malice, ki jih ponujajo razni avtomati s hrano.

Predstavili bomo pet glavnih kategorij superživil. Vsako superživilo lahko našemu telesu koristi, vendar mora predstavljati le dodatek k sveži, pestri in raznovrstni prehrani.

superzivila spirulina

  1. Živila, bogata s klorofilom

V to kategorijo uvrščamo alge (klorela), cianobakterije (spirulina) in mlade žitne bilke (ječmenova in pšenična trava). Sem spada tudi vsa zelenolistna zelenjava in morda tudi izdelki iz konoplje, saj vsebujejo klorofil. Vsa ta živila imajo malo kalorij ter so bogat vir hranil, mineralov – predvsem magnezija – in snovi, ki pospešujejo naše presnovne procese. Živila, bogata s klorofilom, ugodno vplivajo na tvorbo rdečih krvničk (eritrocitov).

Ječmenova in pšenična trava na telo deluje močno razstrupljevalno, pospešuje izgubo telesne mase in izločanje vode iz telesa. Preprečuje absorpcijo težkih kovin v telo in pomaga pri izločanju nakopičenih kovin iz tkiv in krvnega obtoka. Vsebuje veliko železa, kalcija, vitamina C in karotenoidov. Ker gre za nakaljena žitna zrna, kjer se zmelje le zeleni del rastline, žitne trave ne vsebujejo glutena.

Spirulina je modrozelena alga, ki spada med cianobakterije. Velja za zelo bogat vir beljakovin, saj jih vsebuje kar 70 % in ima popolno aminokislinsko sestavo. Za primerjavo naj dodamo, da kuhan goveji zrezek vsebuje 25 % beljakovin. Ker spiruline po navadi pojemo manj kot devet gramov, jo je nesmiselno močno poudarjati kot dober prehranski vir beljakovin. Vsebuje veliko beta karotena in nekaterih drugih barvil (fikocianin) ter vitaminov B-kompleksa.

Klorela je zelena alga sladkih vod ter ima popoln aminokislinski profil, celoten B-kompleks, številne minerale, med katerimi izstopa krom, ki je pomemben pri uravnavanju krvnega sladkorja, in vitamin E.

Zelenolistna zelenjava, na primer ohrovt, brokoli in špinača, vsebuje malo beljakovin in veliko hranil ter naše telo ščiti pred razvojem številnih s starostjo in presnovo povezanih bolezni.

 

  1. Sadje, oreščki in semena

Vsi oreščki in semena so prava zakladnica mineralnih snovi, kakovostnih maščob in rastlinskih beljakovin. Vsebujejo tudi številne antioksidante in druge rastlinske sekundarne metabolite. Omenimo lahko orehe, ki imajo dokazano pozitiven vpliv na delovanje našega srčno-žilnega sistema, vendar ob pogoju, da jih zaužijemo trideset gramov dnevno.

 

Sadje je odličen prigrizek in v prehrani lahko nadomesti nezdrave sladice. Iz prehrane lahko tako popolnoma izločimo bel sladkor. Prednost sadja je v tem, da vsebuje vlaknine in dokazano ne povzroča presnovnega sindroma.

 

V to kategorijo spadajo tudi izdelki iz kakava in kokosa. Kakav je izvrsten vir železa, magnezija in flavonoidov, ki ščitijo naše srce in ožilje. Uživanje kakava pospešuje krvni obtok, poleg tega pa kakav vsebuje štirinajstkrat več antioksidantov kot rdeče vino in enaindvajsetkrat več kot zeleni čaj.

kakav

Kokosova voda je odlična rehidracijska pijača, saj ima enako elektrolitsko sestavo kot naša krvna plazma, zato je odlična kot izotonični napitek po športni aktivnosti. Kokosovo olje je izvrsten vir srednjeverižnih maščobnih kislin, ki zmanjšujejo vnetja v telesu in pospešujejo metabolizem (termogeni učinek). Deluje tudi protiglivično in protibakterijsko. Je tudi odličen kozmetični pripomoček.

Maca je redkev, ki uspeva v visokogorskih področjih Peruja. Vpliva na delovanje spolnih žlez, zato uravnava spolno slo.

Acaji jagode vsebujejo številne antocianine in pigmente, ki ščitijo naše telo pred prostimi radikali. Imajo visoko vsebnost antioksidantov.

Goji jagode so bogate z vitamini, minerali in antioksidanti. Spadajo med razhudnikovke, tako kot krompir.

 

  1. Čebelji izdelki

Nepredelan čebelji med ima dokazano koristne učinke na naše zdravje. Gre za povsem naravno sladilo, ki je polno aktivnih encimov in komponent, ki ščitijo naš organizem. Med se že tisočletja uporablja kot živilo in predvsem zdravilo za lajšanje številnih zdravstvenih tegob. Zelo koristna proizvoda čebel sta tudi cvetni prah in zelo dragocen matični mleček.

maticni mlecek

Matični mleček je bogat vir vitamina B5 in pomaga telesu pri soočanju s stresom. Izboljšuje tudi delovanje imunskega sistema. Nekateri mu pripisujejo vpliv na življenjsko dobo, saj matica, ki uživa ta mleček, živi štiridesetkrat dlje od čebel delavk. Najbolj znana kislina v matičnem mlečku je 10-HDA, ki ji pripisujemo številne ugodne učinke na naše telo.

Cvetni prah je bogat z minerali. Uživanje cvetnega prahu naj bi pomagalo pri težavah s prostato, poleg tega pa naj bi uživanje cvetnega prahu zmanjševalo sezonske alergije. Pospešuje tudi delovanje možganov in ima veliko beljakovin, vendar ga kot vir beljakovin zaradi majhne količine, ki jo zaužijemo, ne moremo izpostavljati.

Propolis je izvrstno sredstvo proti virusom in bakterijam. Zmanjšuje vnetja in spodbuja delovanje imunskega sistema.

 

  1. Morske alge

Alge so bogat vir mineralov, predvsem joda in selena. So tudi edini rastlinski vir dolgoverižnih maščobnih kislin omega 3. Na naše telo delujejo čistilno, saj uravnavajo delovanje ščitnice in s tem celotne presnove našega telesa.

Alge, kot so Nori, Kelp, Dulse, Wakame in Kombu, imajo visoko vsebnost joda, kalcija in drugih mineralov. Vplivajo na razstrupljanje telesa, v telesu vežejo težke kovine in po presnovi ustvarjajo bazičen ostanek.

 

  1. Zelišča in začimbe

Vse začimbe in zelišča so koncentriran vir fitonutrientov, eteričnih olj in antioksidantov. Pri njihovi uporabi je treba biti zmeren, saj v večjih količinah lahko delujejo mutageno, kancerogeno in toksično. Ščepec začimb in zelišč ob vsakem obroku ali pitje zeliščnega čaja pa lahko izvrstno pripomore k boljšemu zdravju in počutju.

Kopriva je izredno bogata z minerali, predvsem z železom. Poleg tega deluje močno razstrupljevalno in spodbuja izločanje vode iz telesa. Iz kopriv lahko skuhamo čaj ali pa si jih pripravimo kot »špinačo«.

Aloje vera vsebuje veliko aktivnih encimov, ki obnavljajo naše sluznice in kožo. Ima močne vlažilne zmožnosti, zaradi velike količine organskega žvepla pa vpliva tudi na videz kože in obnovo hrustancev v telesu. Je odlična pomoč pri zgagi (refluksu), želodčnih razjedah in slabi prebavi.

Ginseng je kitajsko zelišče, ki mu pripisujemo velik vpliv na energijski sistem našega telesa. Povečuje spolno slo in zmanjšuje vplive stresa na naše telo.

Ameriški slamnik spodbuja delovanje imunskega sistema, zato ščiti naše telo pred različnimi okužbami. Spodbuja tudi delovanje limfnega sistema.

super zivila zdravo zivljenje 2

 

Po vsem tem lahko zaključimo, da je uživanje naravne, ekološke in nepredelane hrane ključ za ohranjanje dobrega zdravja. Superhrana naj predstavlja le dodatek k tej hrani. Vselej se velja držati reka: »Jejmo tisto, kar si želimo; pri jedi uživajmo, vendar pa pri vsem bodimo vedno zmerni.«

 

Anže Rogelj

Povzeto po:

https://en.wikipedia.org/wiki/Superfood

http://foodmatters.tv/superfoods

http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201109246.pdf

http://www.eufic.org/article/en/artid/The-science-behind-superfoods/

Vezane vsebine

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x