Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Petnajst prehranjevalnih navad, ki podaljšajo naše življenje

 

navade-za-dolgo-zivljenje-prehrana-za-dolgo-zivljenje1

Slika: Piramida devetih skupnih značilnosti zdravega življenjskega sloga stoletnikov

 

prehranjevalne-navade-za-dolgo-zivljenje-vitalnost2

 

 

Na svetu obstajajo različna območja, na katerih ljudje v povprečju dočakajo višjo starost kot kjerkoli drugje. Tem območjem pravimo »modre cone« (angl. »BlueZones«) oziroma območja dolgoživosti. Znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje, ki živijo na teh območjih, zelo podobne življenjske navade. Njihov življenjski slog, telesna aktivnost, prehranjevanje in mišljenje so zelo podobni. Raziskovalci so zato oblikovali seznam glavnih značilnosti, ki so skupne vsem ljudem, ki živijo na območjih dolgoživosti.

 

Tabela: Devet glavnih značilnosti, ki so skupne ljudem, ki živijo na območjih dolgoživosti

1.    Telesna dejavnost
2.    Način mišljenja
-        Hvaležnost za vse, kar imajo
-        Nizka izpostavljenost stresu
-        Smisel življenja (vsak dan imajo razlog, zakaj se zbudijo in vstanejo iz postelje)
3.    Način prehranjevanja
-        Nikoli se ne najejo do sitega
-        Večinoma uživajo rastlinsko hrano
-        Pijejo kakovostno vino in zeliščne čaje
4.    Socialno življenje
-        Prednost dajejo družinskemu življenju
-        Pripadnost skupnosti (številna umirjena druženja, zabave in prostovoljstvo)

 

Za ljudi, ki živijo na območjih dolgoživosti, je značilno, da so stalno telesno aktivni. Pravzaprav se s tekmovalnim športom ne ukvarjajo. Medtem ko nabirajo rastline ali pasejo živali, veliko hodijo. Prav tako večino svojega časa preživijo v naravi, na svojem vrtičku, veliko pa tudi kolesarijo. Kot kaže, je vrtnarjenje odlična telesna aktivnost in sprostitev, ki prispeva svoj delež k dolgoživosti.

Ljudje na teh območjih so vedno nasmejani. V vseh stvareh vedno vidijo nekaj pozitivnega, zato niso toliko izpostavljeni stresnim situacijam. Prehranjujejo se zdravo. Uživajo ekološka živila, ki so sveža in industrijsko nepredelana. Večinoma uživajo rastlinsko hrano, živalske izdelke pa uživajo le nekajkrat tedensko. Pijejo kakovostno rdeče vino in zeliščne čaje. Za sladilo uporabljajo samo naravni čebelji med.

 

Nikoli se ne najejo do sitega, čemur Japonci rečejo »harahachibu«. To pravilo imenujemo pravilo 80 %, kar pomeni, da ljudje prenehajo jesti, ko še niso popolnoma siti – sitost 80 % : lakota 20 %.

Prednost dajejo družinskemu življenju in vzgoji otrok. Pogosto so včlanjeni v različna društva in krožke, kjer se dodatno izobražujejo in družijo. Tuje jim ni niti prostovoljstvo. Vsakodnevno si privoščijo popoldansko umiritev ob čaju, meditaciji ali molitvi.

Znanstveniki so s proučitvijo več kot 150 različnih člankov in prehranskih študij prišli do zanimivih zaključkov o prehranjevalnih navadah stoletnikov.

V nadaljevanju vam bomo razkrili petnajst prehranjevalnih navad ljudi z najdaljšo življenjsko dobo na svetu.

 

  1.   95 % zaužite hrane predstavljajo živila rastlinskega izvora.

 

Stoletniki se pogosto poslužujejo mediteranske diete. Večina »modrih con« je na obalnih območjih, kjer so ljudje stalno v stiku z morjem, svežim sadjem in zelenjavo. V povprečju imajo ta območja tudi večje število sončnih dni, kar je dodaten razlog za njihovo pozitivno razmišljanje in življenje.

Ljudje uživajo veliko polnozrnatih žit, pečejo svoj kruh, dnevno pa zaužijejo tudi pestro paleto različne raznobarvne zelenjave in sadja. Uživajo sezonska in sveža živila. Vsem območjem je skupno uživanje stročnic, ki so odličen nadomestek mesnih izdelkov. Tako je otok Okinawa, kjer živi največ stoletnikov na svetu, znan po uživanju velike količine sojinega sira (tofuja) in fermentiranih sojinih izdelkov. Poleg tega glavni vir zaužitih ogljikovih hidratov predstavlja sladki krompir.

 

  1.   Meso uživajo dvakrat tedensko.

Ti ljudje zelo spoštujejo hrano, ki jo jejo. Dvakrat tedensko si privoščijo obrok z mesom, k obroku pa dodajo veliko zelenjave in začimb. Uživajo meso pašnih živali, zato večinoma posegajo po piščančjem mesu in jagnjetini. Ob praznikih si privoščijo tudi svinjino. Za meso pašnih živali je značilno, da je hranljivejše in okusnejše, saj vsebuje višje vsebnosti vitaminov (D, A, K) in maščob omega 3 ter zelo nizke vrednosti nasičenih maščob. Njihove mesne jedi so najpogosteje v obliki enolončnic.

 

  1.   Na jedilnik pogosto vključijo morsko hrano.

Za ljudi, ki živijo na območjih dolgoživosti, je značilno, da na svoj jedilnik pogosto uvrstijo morsko hrano. Posegajo predvsem po majhnih ribah, kot so sardele, sardoni, skuše in inčuni, ki vsebujejo nizke vrednosti težkih kovin. Uživajo tudi rake, mehkužce in alge. Morska hrana je odličen vir dolgoverižnih maščob omega 3, beljakovin in mineralov (cink, baker itd.).

 

  1.   Omejujejo uživanje mlečnih izdelkov.

Med mlečnimi izdelki stoletniki najpogosteje posegajo po kakovostnih sirih in fermentiranih izdelkih, kakršni so skuta, kefir in jogurt. Večinoma uživajo ovčje in kozje mlečne izdelke. Glavni vir kalcija v njihovi prehrani predstavlja zelenolistna zelenjava. Za otok Ikaria na Sardiniji, kjer živi največ moških stoletnikov, je značilno, da ljudje vsakodnevno za zajtrk pojejo nekaj koščkov kakovostnega mladega ovčjega pecorino sira (Pecorinocheese). Vsi mlečni izdelki so iz mleka živali, ki so stalno na paši, zato imajo veliko vsebnost vitaminov D, K2 in A ter maščobnih kislin omega 3. Surovega mleka ti ljudje praktično ne pijejo, saj se zavedajo, kako pomembna je zdrava črevesna mikrobiota, h kateri velik delež prispeva uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov.

 

  1.   Tedensko zaužijejo zgolj dve jajci.

Jajca uživajo zjutraj pri zajtrku, na solati ali pa jih vmešajo v zelenjavno juho. S tem izboljšajo absorpcijo karotenoidov, antioksidantov, ki ščitijo naše telo pred prostimi radikali. Podatki kažejo, da dodatek jajca k solati iz regrata izboljša absorpcijo karotenoidov za osemkrat.

 

Anže Rogelj

 

Preberite tudi drugi nadaljevanje teksta  http://kalcek.si/navade-za-dolgo-zivljenje-prehrana-za-dolgo-zivljenje.html

 

 

Prirejeno po:

http://www.sciencedaily.com/releases/2015/03/150329141005.htm

http://www.biomedcentral.com/1472-6882/14/126

http://fairfieldparksandrec.org/Default.aspx?id=35

http://www.health.com/health/gallery/0,,20922657,00.html?xid=healthyliving06032015

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x