Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

O toksinih

 

O nevarnostih toksinov in o zdravi prehrani z dr. Ester Lovšin Barle

Zdrava prehrana je v tretjem tisočletju precej kompleksen izziv. Pri industrializiranem, hitrem načinu življenja in prehranjevanja je enostavno pozabiti na pomembnost zdravih obrokov. V industrijsko predelani hrani je nivo soli, sladkorjev in maščob pogosto previsok za nas, toliko bolj pa za naše otroke. Aditivov, pesticidov, snovi, ki prehajajo iz ovojnine, kontaminantov (kovin ali mikoorganizmov) je dandanes v hrani otrok več kot pred 30 leti, saj se doma vse manj kuha iz svežih živil. V Amerikije predebelih že dve tretjini ljudi. Tudi v Sloveniji se je odstotek otrok, ki imajo prekomerno telesno težo, dvignil na 28% v primerjavi s 15% iz leta 1987. Z nezdravo industrijsko predelano hrano so povezane kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja, koronarne bolezni in kap.

 o-toksinih1

Na kaj je potrebno biti posebno pozoren pri hrane, ki jo kupujemo in uživamo?

Primerno je, da se pri sestavi dnevnih obrokov držimo pravila -  naj bo polovico dnevno zaužitih hranil iz svežega sadja in zelenjave. Četrtina dnevnih obrokov naj bo iz žitaric (riž, testenine, kruh, praviloma je bolje da so to polnovredna živila), preostalo pa naj zavzemajo maščobe, proteini in sladkorji. Sladkorjev naj skupno ne bo več kot 10% dnevno zaužitih kalorij.

Kateri toksini, ki se nahajajo v konvencionalni, industrijsko predelani hrani, so lahko še posebej nevarni za otroke in katere grožnje predstavljajo?

Toksini, ki se pojavijo v hrani zaradi načina priprave hrane, so heterociklični amini, policiklični aromatični ogljikovodiki in akrilamid, ki se vsi koncentrirajo v maščobnem tkivu in povzročajo mutacije DNK, ki dolgoročno lahko vodijo v razvoj rakavih obolenj. Ti nastanejo pri obdelavi hrane pri visokih temperaturah (cvrtje, pečenje na žaru). Mutacije DNK ravno tako povzročajo nitrozamini, ki nastanejo iz nitritov (nitratov) na primer v suhomesnatih izdelkih. Za otroke ni primerna visoko procesirana hrana, ki ima veliko soli, maščob, sladkorja in različnih aditivov (umetna barvila, ojačevalec okusa), ker vodijo v prekomerno uživanje in posledično razvoj kroničnih težav, kot je sladkorna bolezen in visok pritisk, nekateri aditivi pa so povezani z razvojem vedenjskih motenj in motenj koncentracije. V hrani se ravno tako lahko pojavijo težke kovine, kjer je za otroke še posebno pomemben vnos svinca in živega srebra, ki povzročata težave centralnega živčnega sistema. Iz ovojnin, predvsem plastičnih, pa se lahko v hrano izločajo toksini, kot sta BPA in DEHP, ki imata vpliv na razvoj mod in na plodnost.

Katera industrijsko predelana hranaše najbolj ogroža naše zdravje?

Visoko procesirana industrijska hrana je narejena tako, da se v prazna živila (torej taka, ki ne vsebujejo dodane vrednosti, kot so vlaknine, vitamini, minerali, naravne bioaktivne snovi) dodajajo kemikalije zaradi videza (barvila), daljše življenjske dobe artikla (konzervansi), izboljšanja okusa (arome) itd. S tem se manjvredni hrani umetno dodaja privlačnost. Visoko procesirana hrana ima pogosto več soli, maščob in seveda sladkorja, kot je to varno za naše telo, še posebno pa za telo otroka, ki odrašča.

Kaj trenutno velja za idealen krožnik zdrave prehrane za otroke?

Z enim stavkom bi lahko rekli takole: otroci naj pojedo čim več svežega sadja in zelenjave. V splošnem pa so meje za hranila postavljena nekako takole:

Priporočena količina maščob

  •         Dojenčki  1 leto (900kcal) do 40g
  •         Dekleta 4-8 let (1200 kcal) do 45g
  •         Fantje 4-8 let (1400 kcal) do 55 g
  •         Dekleta 9-13 let (1600 kcal) 62 g
  •         Fantje 9-13 let (1800 kcal) 70 g

Priporočena količina sladkorja:

  •         Predšolski otroci: 12g/dan
  •         Šolski otroci: ne več kot 20-32g/dan

Priporočena količina soli:

  •         4-7 let min 1 g/dan
  •         7-10 let min 1,1 g/dan
  •         10-13 let min 1,3 g/dan

Priporočena količina beljakovin

Priporočene dnevne vrednosti vnosa beljakovin

Proteini (g)/dan

  •         Otroci 1 – 3 let        13
  •         Otroci 4 – 8 let        19
  •         Otroci  9 – 13 let     34
  •         Dekleta 14 – 18 let  46
  •         Fantje 14 – 18 let    52

Priporočen vnos vlaknin:

  •         Otroci 4-8 let (1400 kcal) do 20 g
  •         Otroci 9-13 let (1600 kcal) 22 g

Koliko mleka je priporočljivo, da otroci uživajo?

O priporočenih vrednostih dnevno zaužitega mleka se pri otrocih ravno ne govori, sploh zaradi tega, ker je na razpolago mleko z različno vsebnostjo maščob, beljakovin in vedno več tudi drugih umetnih dodatkov. Okvirno priporočilo je 2 skodelici dnevno za otroke do 8 let in 3 skodelice za otroke od 9-18 let. Mleko v splošnem ni živilo, ki bi se ga otroci nažirali, največjo skrb lahko uživanje mleka povzroči pri otrocih, ki so intolerantni na laktozo. Za ostale otroke je priporočljivo, da se jim ponuja nesladkano mleko, saj npr. čokoladno mleko lahko vsebuje več sladkorja, kot ga otrok sme zaužiti na dan.

Celotno prezentacijo Dr. Ester Lovšin Barle si lahko preberete v spodaj predstavljenem dokumentu.

Vezane vsebine

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x