Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Načela polnovredne rastlinske prehrane

 

Načela zdrave prehrane:

nacela-zdrave-polnovredne-rastlinske-prehrane1

  • prehranskih potreb ni mogoče zagotoviti s procesiranimi živilskimi izdelki iz bele moke in belega sladkorja. Takšna hrana je sicer hiter vir energije, sladkor v krvi se zveča, vendar temu sledi tudi hiter upad. Posledice se kažejo kot utrujenost, nedejavnost in zaspanost, čemur sledi ponovna želja po sladkem priboljšku in tako se ujamemo v začarani krog. S tem tudi preobremenjujemo svojo trebušno slinavko, ki mora intenzivno izločati inzulin, kar lahko po letih obremenitve vodi v sladkorno bolezen, ki ji rečemo tudi starostni diabetes;
  • možgansko delo potrebuje za dobro in trajno delovanje takšne ogljikove hidrate, ki polagoma dvigujejo krvni sladkor. Počasno presnavljanje ogljikovih hidratov preprečuje hiter dvig in padec ogljikovih hidratov ter s tem pomanjkanje energije in utrujenost;
  • pod trajne dobre vire spadajo naravna živila, večinoma to, kar najdemo v naravi, torej v nepredelani obliki:
    • sveže ali suho sadje,
    • kruh in žitni izdelki iz celozrnate (polnozrnate) moke,
    • krompir,
    • riž,
    • solata, zelenjava,
    • oreščki in semena;
  • raziskava v New Yorku, opravljena na 170 učencih, je pokazala, da so bili po spremembi prehrane – prehod iz procesiranih industrijskih živil v polnovredna živila  – učenci uspešnejši. Inteligenčni kvocient se je dvignil za deset odstotkov, v šoli so bili bolj zbrani, izboljšalo se je njihovo splošno zdravstveno stanje.

 

Kako se naučiti zdravo prehranjevati (Mcdougallovmačrt)

 

Za vsakega je sprememba težka. Postopek spreminjanja navad je dolgotrajen proces, a je vredno vložiti trud, saj je nagrada boljše počutje, vitalnost in izboljšanje zdravja! Vsak dan za malico ali prigrizke namesto čokolad ali piškotov raje pojejte sadje, namesto dnevnega uživanja mesa pa poskusite uvesti brezmesne dneve in meso nadomestite s stročnicami. Stročnice namreč znižujejo holesterol v krvi.

 

¸nacela-zdrave-polnovredne-rastlinske-prehrane2

 

Vir: knjiga McDougallov načrt

 

John McDougall, avtor knjige McDougallov načrt, je v njej objavil seznam živil, ki so koristna za zdravje, in seznam tistih, ki niso. Ta živila je razdelil v štiri kategorije in opisal relativna tveganja pri njih. Najkoristnejša za izboljšanje zdravja in videza so v četrti kategoriji, zanje pa trdi, da bi morala sestavljati vsaj devetdeset odstotkov našega jedilnika.

 

V četrto kategorijo spadajo:

-        polnovredna žita (pšenica, rž, proso, ajda, riž, koruza, ječmen, pokovka),

-        mleta žita (polnovredna pšenična moka, koruzna, riževa in ovsena moka, bulgur, kuskus itd.),

-        zelenjava (beli krompir, sladki krompir, jam, taro, špinača, bučke, brokoli, čebula itd.),

-        vzkaljeno seme in stročnice,

-        fižol, grah, leča, grahove polovičke, čičerika, razmaščena sojina in čičerikina moka (ta živila vsebujejo veliko beljakovin – omejena uporaba),

-        sveže sadje (primerne so vse užitne vrste, vendar je za večino ljudi sveže sadje omejeno na tri sadeže dnevno).

 

S prehodom na pretežno škrobno prehrano se znižajo stroški prehrane za štirideset odstotkov. Ker se boste bolje počutili, boste tudi bolje delovali in boste produktivnejši, posledično pa tudi bolj zadovoljni.

 

Pri prevzemanju nove navade se morate novemu vedenju popolnoma posvetiti s svojim najmočnejšim in odločnim prizadevanjem ter z vztrajnostjo. Nikoli si ne dovolite izjem, dokler ni nova navada močno ukoreninjena v vašem življenju. Večinoma je za spremembo navad potrebnih 1–4 mesece. Če se odločite za spremembo, potem:

  1.     vzljubite nova živila, druga niso na voljo;
  2.     nehajte hrepeneti po bogatih živilih (to so: mleko, meso, predelana hrana, bel sladkor, čips). »Čisto malo« čipsa ali mlečnega sladoleda je le počasno mučenje samega sebe. Raje si recite: »Ne, tega nočem! Moje zdravje in dobro počutje sta pomembnejša kot deset sekund dobrega okusa v ustih, za katerega je ogromno alternativ! Ni vredno!«;
  3.     odkrijte nova živila in jedi;
  4.     naučite se razumno delovati v družbenih in delovnih okoliščinah (pomoč je opisana v knjigi McDougallov načrt).

 

Bogata živila naj bodo rezervirana le za posebne praznične priložnosti (obletnice, poroke, priložnostno obedovanje zunaj) in jih je treba šteti za priboljške. Pod te spadajo: sladoled, meso, siri, čokoladke itd. Kako pogosta bodo ta praznovanja, je odvisno od vas. Če vsak dan jeste pravilno, neprijetne reakcije zaradi teh živil postanejo očitne: utrujenost, bolečina v trebuhu, krči, glavoboli. V tolažbo naj vam bo zavedanje, da bo vaša najljubša kalorična hrana še vedno na voljo, ko okrevate, vendar je nikoli več ne obravnavajte kot del osnovne, vsakodnevne prehrane (npr. sladoled).

 

Za ohranitev in dosego zdravja so priporočena naslednja načela pri pripravi obrokov (Omahen, 1991):

 

  1.     jejmo sezonska, pestro izbrana živila, pridelana na naravni, biološki način. Obroki naj bodo majhni;
  2.     uporabljajmo malo maščob, predvsem oreščke in hladno stiskano olje;
  3.     namesto soli uporabljajmo dišavnice in zelišča, ki dovajajo rudninske in zdravilne snovi;
  4.     sladkane jedi so v zdravi prehrani redkost;
  5.     žitna hrana naj bo iz polnovrednega žita;
  6.     vsak dan uživajmo svežo in pestro zelenjavo ter sadje, biološko solato in krompir;
  7.     v jedeh naj bo čim manj maščob živalskega izvora, pozorni pa bodimo tudi na skrite maščobe;
  8.     popijmo 2–3 litre tekočine na dan (ne alkohola);
  9.     bolje za telo je imeti pet majhnih obrokov kot tri velike. To načelo je pomembno tudi za dosego in ohranitev optimalne telesne teže;
  10. skrbimo za obzirno pripravo živil, za njihov lep izgled in dober okus.

 

Anamarija Novak

 

viri

Recepti za biohrano, Marija Omahen, 1991.

McDougallov načrt, John McDougall, 2011, Založba Sitis.

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x