Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Kvantna teorija dokazuje, da se zavest po smrti preseli v drug univerzum

 

Knjiga »Biocentrism: How Life and Consciousness Are the Keys to Understanding the Nature of the Universe« oziroma v slovenskem prevodu Kaje Regula iz leta 2015 »Biocentrizem: kako sta življenje in zavest ključ do razumevanja resnične narave vesolja« je predvsem na internetu pritegnila precej pozornosti, saj je v njej zapisano, da se življenje ne konča s smrtjo telesa, temveč lahko traja večno. Avtor knjige, znanstvenik dr. Robert Lanza, ki ga New York Times uvršča na tretje mesto seznama najpomembnejših živečih znanstvenikov, je o večnosti življenja popolnoma prepričan.

 

  1. Onstran časa in prostora

Dr. Robert Lanza je strokovnjak na področju regenerativne medicine in znanstveni direktor podjetja za napredno mobilno tehnologijo. Preden je postal znan po svojih obširnih raziskavah stebelnih celic, je izvedel več uspešnih eksperimentov kloniranja ogroženih živalskih vrst.

Pred kratkim se je začel podrobneje ukvarjati tudi s fiziko, kvantno mehaniko in astrofiziko. Tako je nastala nova teorija biocentrizma, ki uči, da sta življenje in zavest temeljna za vesolje. Zavest je namreč tista, ki ustvarja materialno vesolje, in ne obratno.

Lanza v knjigi poudarja strukturo vesolja ter njegove zakone, sile in konstante, ki so usklajene za življenje, zaradi česar naj bi inteligenca obstajala pred materijo. Trdi tudi, da čas in prostor nista objekta ali stvari, temveč orodji našega živalskega razumevanja. Kot navaja, ju nosimo s sabo kot želve nosijo s sabo svoj oklep, kar pomeni, da tudi takrat, ko se oklep (v tem primeru čas in prostor) odstrani, še vedno obstajamo.

Teorija trdi, da smrt zavesti ne obstaja – obstaja le kot misel, saj se ljudje identificiramo s telesom. Posledično mislimo, da bo skupaj s smrtjo telesa izginila tudi zavest. Če zavest nastaja v telesu, umre skupaj z njim. Če telo prejema zavest na podoben način kot kabelski sprejemnik prejema satelitski signal, potem pa se zavest ne konča s smrtjo fizičnega telesa. Zavest tako ni omejena s časom in prostorom, lahko je znotraj ali zunaj človeškega telesa. Z drugimi besedami: nelogična je na enak način, kot so nelogični kvantni objekti.

Lanza verjame, da lahko hkrati obstaja več vzporednih univerzumov. V enem je lahko telo mrtvo, medtem ko v drugem še vedno obstaja in absorbira zavest, ki je migrirala v to vesolje. To pomeni, da oseba po smrti ne gre v pekel ali nebesa, temveč v svet, podoben tistemu, v katerem je prebivala do tedaj, le da je v tem živa. Po smrti gre v naslednjega, kar se nadaljuje v večnost.

  1. Večkratni svetovi

Lanzevo kontroverzno in upanja vlivajočo teorijo podpirajo tako »navadni smrtniki« z željo po večnem življenju kot znani znanstveniki. Gre za fizike in astrofizike, ki verjamejo v obstoj paralelnih svetov in ki poudarjajo možnost obstoja večkratnih svetov – zagovarjajo znanstveni koncept, imenovan »multiverse«, po katerem ne obstaja noben fizikalni zakon, ki bi preprečeval obstoj paralelnih svetov.

Prvi izmed njih je bil pisatelj znanstvene fantastike H. G. Wells, ki je leta 1895 idejo uporabil v zgodbi »The Door in the Wall«, v prevodu »Vrata v zidu«. Po dvainšestdesetih letih je idejo v svoji disertaciji na Univerzi v Princetonu razvil dr. Hugh Everett. V njej predpostavlja, da se v danem trenutku univerzum deli na nešteto podobnih univerzumov. V naslednjem trenutku se ti novi univerzumi delijo na podoben način. V nekaterih izmed teh svetov ste morebiti prisotni: v enem berete ta članek, v drugem pa morda gledate televizijo. Everett pojasnjuje, da so sprožilec multipliciranja naša dejanja – če smo v situaciji, ko moramo sprejeti neko odločitev, se bo univerzum instantno razdelil na dva z različnimi razpleti.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je znanstvenik iz Lebedovega inštituta za fiziko Andrei Linde razvil teorijo večkratnih univerzumov. Danes je profesor na Univerzi v Stanfordu. Kot trdi, je vesolje sestavljeno iz številnih polnih sfer, ki povzročajo podobne sfere, te pa producirajo sfere v še večjem številu, kar se nadaljuje v neskončnost. Sfere v vesolju so oddaljene in se ne zavedajo medsebojnega obstoja, predstavljajo pa dele istega fizičnega vesolja.

O tem, da naše vesolje ni edino, pričajo tudi podatki, prejeti od vesoljskega teleskopa Planck. Na podlagi teh podatkov so znanstveniki ustvarili najnatančnejši zemljevid mikrovalovnega ozadja, tako imenovanega kozmičnega preostanka ozadja sevanja, ki je ostal od nastanka našega vesolja. Ugotovili so tudi, da ima vesolje veliko temnih niš in obsežnih vrzeli.

Teoretična fizičarka Laura Mersini Houghton iz Univerze v Severni Karolini skupaj s sodelavci pritrjuje: nepravilnosti v mikrovalovnem ozadju obstajajo zaradi vplivov bližnjih univerzumov na našega. Temne luknje in vrzeli pa so neposredna posledica napadov sosednjih univerzumov na naš univerzum.

  1. Duša

Po teoriji neobiocentrizma obstaja mnogo univerzumov, kamor bi se lahko preselila duša po smrti na tem svetu. Toda ali duša obstaja? Imamo za njen obstoj kakršen koli znanstveni dokaz? Dr. Stuart Hameroff trdi, da pri izkušnji s skorajšnjo smrtjo kvantne informacije, ki so v živčnem sistemu, zapustijo telo in se razblinijo v vesolje. V nasprotju z materialnimi razlagami ponuja Hameroff alternativni opis zavesti, na katerega pristajata tako racionalna znanost kot osebna intuicija.

V skladu s Hameroffovo razlago britanski fizik Roger Penrose trdi, da se zavest nahaja v mikrotubulih možganskih celic, kjer se primarno izvaja kvantno procesiranje. Ob smrti se ta podatek sprosti iz telesa, z njim pa gre tudi zavest. Naša izkušnja zavesti je potemtakem rezultat učinkov kvantne gravitacije v možganskih mikrotubulih – to teorijo so poimenovali orkestralna objektivna redukcija (Orch-OR). Zavest (in prazavest) je po mnenju omenjenih znanstvenikov temeljna lastnost univerzuma, ki je bila prisotna tudi ob njegovem nastanku (pri velikem poku). Izkušnja prazavesti je osnovna lastnost fizične realnosti, ki je dostopna kvantnemu procesu, povezanemu z možgansko aktivnostjo.

Naše duše so pravzaprav sestavljene iz »tkanine vesolja« – morebiti obstajajo že od začetka časa. Naši možgani so zgolj prejemniki in ojačevalci prazavesti, ki je neločljivo povezana s strukturo prostora – časa. Ali torej res obstaja del zavesti, ki je nematerialen in bo živel po smrti fizičnega telesa?

Kot pojasnjuje dr. Hameroff: »Recimo, da se pacientu ustavi srce, ustavi se kroženje krvi, mikrotubuli izgubijo svoje kvantno stanje. Kvantne informacije v mikrotubulih niso uničene, saj ne morejo biti, le distribuirajo se in oddajajo v širno vesolje.« Lanza bi dodal, da ne le, da obstajajo v vesolju, morda obstajajo tudi v drugih univerzumih. Če pacient nato vseeno preživi, se ti kvantni podatki vrnejo v mikrotubule in pacient je tako imel izkušnjo skorajšnje smrti. Pri tem dodaja, da je, »če pacient ne preživi, možno, da te kvantne informacije obstajajo zunaj telesa, kot duša«.

Ta razlaga kvantne zavesti pojasnjuje stvari v povezavi z izkušnjo skorajšnje smrti, astralne projekcije, zunajtelesne izkušnje in celo reinkarnacije brez apeliranja na verske ideologije. Energija naše zavesti se lahko na neki točki reciklira nazaj v drugo telo, v vmesnem času pa obstaja izven telesa, v nekem drugem nivoju realnosti in morda tudi v drugem univerzumu.

 

Povzeto po:

http://www.theearthchild.co.za/quantum-theory-consciousness-moves-to-another-universe-after-death-1/

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2320156370319040&rec=3&sid=1

Vezane vsebine

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x