Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Komponente prehrane: makrohranila - ogljikovi hidrati

Človeška prehrana temelji na uživanju pestrega nabora različnih živil tako rastlinskega kot živalskega izvora. Vsako živilo, ki ga zaužijemo, se mora najprej prebaviti, razgraditi v enostavnejše enote. Šele nato se lahko absorbira v naše telo ter postane gradbeni material in funkcionalna enota našega telesa. Pravzaprav bi lahko rekli: »Smo to, kar jemo.« Oziroma še bolje: »Smo to, kar absorbiramo.«

Makrohranila

Med makrohranila uvrščamo ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine.

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so glavna in osnovna sestavina vsakodnevne prehrane, saj so najbolj razširjena organska snov, našemu organizmu pa predstavljajo vir energije. Glavne vire ogljikovih hidratov v vsakodnevni prehrani predstavljajo žita, stročnice in krompir. Tudi sadje, zelenjava, mleko in celo meso vsebujejo ogljikove hidrate. Dnevno naj bi z uživanjem ogljikovih hidratov pokrili 45–55 % energijskih potreb organizma.

grah

 

Delitev ogljikovih hidratov

Ogljikove hidrate delimo na mono-, oligo- in polisaharide. Med monosaharide uvrščamo enostavne sladkorje, kamor spadajo glukoza, fruktoza in galaktoza. V krvni obtok se lahko absorbirajo le enostavni sladkorji. Disaharidi, kot so laktoza, manoza, saharoza, in oligosaharidi se morajo v našem prebavnem traktu najprej razcepiti in šele nato se lahko absorbirajo v kri. Med polisaharide uvrščamo škrob in glikogen. Poznamo tudi delno prebavljive oziroma neprebavljive polisaharide, ki jih uvrščamo med vlaknine.

Vplivi ogljikovih hidratov na organizem

Zadnje čase so ogljikovi hidrati na zatožni klopi, saj naj bi bili poglavitni krivec za razvoj bolezni, ki pestijo ljudi modernega sveta. Odgovorni naj bi bili predvsem za razvoj debelosti in diabetesa tipa 2. Velja opozoriti, da smo glavni krivec za nastanek debelosti ljudje sami, saj smo se spremenili v sedeča bitja, naravne ogljikove hidrate pa spremenili v predelane osiromašene izdelke. Ogljikovi hidrati v svoji naravni obliki lahko koristijo našemu organizmu, so pa tudi hrana za naše črevesne mikroorganizme. Nepredelani ogljikovi hidrati so tudi dober vir vlaknin in hranil, ki ščitijo naš organizem pred razvojem številnih obolenj (rakava obolenja, srčno-žilne bolezni, diabetes, zamaščena jetra ipd.).

Naše telo potrebuje energijo in tako iz 1 grama ogljikovih hidratov dobi 4 kilokalorije. Z zaužitjem enostavnih ogljikovih hidratov telo dobi hiter in kratkotrajen vir energije. Kompleksni ogljikovi hidrati pa so dolgotrajnejši vir energije, saj se morajo pred vstopom v krvni obtok prebaviti oziroma razgraditi na manjše enote. Različni ogljikovi hidrati imajo drugačen učinek na celoten metabolom našega telesa. Presežek zaužitih ogljikovih hidratov se v jetrih in mišicah shrani v obliki glikogena, ko pa so te zaloge zapolnjene, se preostanek začne kopičiti v obliki maščobnih oblog.

Ogljikovi hidrati imajo velik vpliv na raven krvnega sladkorja. Živila, ki se prebavljajo počasi, so dolgotrajen vir energije, nas bolj nasitijo in ne povzročajo nihanja inzulina. Namesto belega riža je bolje izbrati rjavi riž, namesto pečenega krompirja je bolje izbrati v lupini kuhan krompir, namesto oslajenih žit za zajtrk je bolje izbrati ovsene kosmiče, namesto belega kruha pa je bolje izbrati polnozrnati kruh. Nadomestitev nekaj porcij žit s stročnicami je zagotovo dobra izbira. Tudi suho sadje z oreščki in semeni je odličen prigrizek, ki lahko nadomesti nezdrave sladice, piškote, biskvite ali sladke pijače.

vlaknine - prehrana

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x