Kalček

×

Registracija

Podatki profila

Prijavni podatki

ali prijava

Ime je obvezno!
Priimek je obvezen!
Neveljavno ime!
Neveljaven priimek!
Napačen e-mail!
E-mail je obvezen!
Ta e-mail je že v uporabi!
Vpišite geslo!
Neveljavno geslo!
Prosim vnesite 6 ali več znakov!
Prosim vnesite 16 ali manj znakov!
Gesli se ne ujemata!
Prosim sprejmite pogoje uporabe!
E-mail ali geslo je napačno!

Bazično ravnovesje – ključ do optimalnega zdravja

 razkisanje 1

Program za razkisanje telesa je odgovor na sodoben način življenja in vse pasti, ki se za tem skrivajo. Veliko stresa, nepravilna prehrana z veliko živil živalskega izvora, nepravilni procesi vrenja v debelem črevesju, onesnaženost okolja, preveč ali premalo fizične aktivnosti, negativna čustva (jeza, strah, ljubosumje, zamere, žalost itd.), premalo spanja in obremenitev s kemičnimi strupi (zdravila, cepiva, strupi iz okolja, težke kovine) vplivajo na pojav zakisanosti telesa.

Če želimo biti zdravi, mora biti telo v stanju kislo-bazičnega ravnovesja. Pri zakisanju pride do motenj v funkciji celic in izmenjavi informacij zaradi zmanjšane električne napetosti celične membrane. Vsi elektrokemični procesi v telesu so odvisni od kislo-bazičnega ravnotežja znotraj in izven celice. Da bi celice pravilno delovale (prehod potrebnih hranilnih snovi in kisika ter izločanje odpadkov), potrebujejo rahlo bazično stanje. Ko se telo zakisa, omenjene funkcije ne potekajo več normalno. Vse mineralne snovi in kisline, ki nastajajo v telesu med procesom presnove, so nosilci kislih ali bazičnih električnih nabojev znotraj in zunaj celic. Ko se spremeni kislo-bazično ravnovesje in telo postane bolj kislo, se spremeni tudi električna napetost na membrani in znotraj celice, kar povzroča moteno delovanje celic in organov (zakisanje celic in medceličnine ter odlaganje kislin izven krvnega obtoka). Odvečne kisline se ne morejo izločiti prek jeter, pljuč in ledvic. Zaradi tega se lahko pojavijo simptomi zakisanosti, kot so: utrujenost, izčrpanost, slabša koncentracija, dovzetnost za stres, nervoza, napihnjenost, slaba prebava in zaprtje, glavobol, zmanjšana odpornost, težave z mišicami in sklepi, spremembe kože, las in nohtov ter različne bolezni (avtoimunske bolezni, rak, revmatoidni artritis, osteoporoza itd.).

Telesna zakisanost je tudi znak, da je organizem preobremenjen s prostimi radikali, ki ustvarjajo oksidativni stres in posledično razvoj različnih bolezni. Vzrok za nastanek raka so odkrili pred letom 1923. Znanstvenik Otto Heinrich Warburg je leta 1931 dobil Nobelovo nagrado za to odkritje. Dr. Warburg je odkril, da je rak rezultat antifiziološkega načina življenja (prehranjevanje s hrano, ki nas zakisa) in fizične neaktivnosti, kar povzroča nastajanje okolja, ki nima dovolj kisika. Dr. Warburg je dejal: »Pomanjkanje kisika in zakisanost sta dve strani iste medalje: če ima nekdo eno, ima tudi drugo.« Če nam primanjkuje kisika, bomo zakisani, če smo zakisani, pa nam bo primanjkovalo kisika. Dr. Warburg je trdil, da se lahko, če celici odvzamemo samo 35 % kisika, ta spremeni v rakavo v samo dveh dneh. Zaradi tega je zelo pomembno, da se razkisamo ter si na ta način povrnemo dobro zdravje in počutje.

 

Kaj pomeni pH-vrednost in zakaj je tako pomembna?

 

Naše telo je sestavljeno iz 75 % vode, ki je biološki medij za prenos nutrientov, kisika in biokemičnih snovi po krvnem obtoku. Ta medij ima ali kisle ali bazične lastnosti, ki jih merimo z lestvico, imenovano pH-faktor. Kislost oziroma bazičnost snovi merimo s pH-lestvico, ki se razteza od 0 do 14, kot logaritem, kar pomeni, da je vsak korak desetkrat večji od prejšnjega. Na tej lestvici so vrednosti od 1 do 6,9 v obsegu kislega, vrednost 7,0 je nevtralna vrednost, vrednosti od 7,1 do 14,0 pa predstavljajo bazičnost.

Nižja pH-vrednost pomeni večjo zakisanost, višja pH-vrednost pa višjo bazičnost. Alkalne tekočine (pH-vrednost nad 7,0) absorbirajo kisik, kisle pa ga želijo eliminirati. Malo alkalna tekočina lahko absorbira več kot stokrat več kisika kot pa malo kisla tekočina. Optimalna pH-vrednost telesa je med 7,1 in 7,5. Študije so pokazale, da lahko imajo starejši pH-vrednost tudi 6,5, nekateri rakavi bolniki pa tudi 4,5 in manj, kar je izrazito kislo okolje. Večina novorojenčkov ima pH-vrednost 7,5. Telo bo naredilo vse, da vzdržuje pH-vrednost krvi med 7,35 in 7,45. Da ohranja to vrednost, bo uporabilo minerale iz vitalnih organov in tkiv, vključno s kalcijem in fosforjem.

Kisline so v bistvu snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione oziroma protone (H+). Vodikovi ioni se vežejo z molekulami vode. Tako nastanejo hidratizirani vodikovi ioni oziroma oksonijevi ioni (H3O+). Več kot je oksonijevih ionov v vodni raztopini, bolj je raztopina kisla. Bolj ko kislost raztopin narašča, manjša je pH-vrednost tekočine.

Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejemajo vodikove ione oziroma protone (H+). Vodne raztopine baz vsebujejo hidroksidne ione (OH-). Bolj ko bazičnost raztopin narašča, višja je pH-vrednost tekočine. Vodikovi ioni ves čas nastajajo pri metaboličnih procesih v celicah ter spreminjajo kislost in bazičnost notranjega okolja. Normalna koncentracija vodikovih ionov v notranjem okolju organizma (zunajcelični tekočini) znaša 40 nmol/l, kar odgovarja pH-vrednosti 7,40.

 

Kako ugotavljamo stopnje zakisanosti telesa?

razkisanje listici

 

Najlažji domači test za preverjanje zakisanosti telesa je vsekakor preverjanje pH-vrednosti urina. Merimo ga z indikatorjem za merjenje pH-vrednosti urina (najmanj tri dni (lahko tudi pet), vsakokrat, ko gremo na stranišče). Odtrgamo en lakmusov papir in ga za 1–2 sekundi postavimo pod curek urina. Nato primerjamo spremenjeno barvo lakmusovega papirja s priloženo barvno lestvico. Pridobljene vrednosti vnašamo v diagram (čas merjenja in pH-vrednost urina). Posamezne vrednosti merjenj povežemo v krivuljo.

Če so povprečne vrednosti pod 7 in če krivulja ni podobna tisti, ki jo dobimo za primerjavo, potem lahko sklepamo, da smo zakisani. Če pa slučajno že uživamo bazične minerale, prenehamo z njihovim uživanjem vsaj tri dni pred začetkom merjenja pH-vrednosti urina, saj povišana koncentracija bazičnih mineralov zviša tudi pH-vrednost urina, kar pa še ne pomeni, da je telo razkisano. Realne pH-vrednosti dobimo šele takrat, ko nekaj časa ne uživamo bazičnih mineralov in ne izvajamo bazičnih kopeli. Jutranji urin mora biti kisel, vendar ne preveč kisel. Če je pH-vrednost jutranjega urina visoka oziroma bazična, obstaja možnost, da naše ledvice ne izločajo kislin v zadostni količini. V tem primeru je treba preveriti zdravstveno stanje ledvic.

 

O močni zakisanosti telesa govorimo, ko je povprečna pH-vrednost urina pod 6. Če imamo povprečne pH-vrednosti urina od 6 do 6,9, pa smo lažje zakisani. V prvem primeru moramo zaužiti vsaj 80 % bazičnih živil, pri lažji zakisanosti pa vsaj 70 %. Za vzdrževanje pravilnega kislo-bazičnega ravnovesja je razmerje med bazičnimi in kislimi živili 60 : 40 (v tem primeru je treba vsak dan zaužiti vsaj 60 % bazičnih živil).

 

Zdravniki po navadi merijo stopnjo zakisanosti prek krvnih testov. V arterijski krvi merijo ravni kisika in ogljikovega dioksida. Poleg tega preverjajo delovanje ledvic, vsebnost kalcija in beljakovin, krvni sladkor in raven elektrolitov. Vsi omenjeni testi lahko zdravnikom omogočajo identifikacijo tipa zakisanosti. Če se recimo ugotovi respiratorna zakisanost, dodatno preverijo pljuča. Pri metabolični zakisanosti pa še dodatno preverjajo pH-vrednost urina in na ta način ugotavljajo, kako se izločajo kisline in baze.

 

Poleg tega lahko ugotavljamo obremenjenost telesa s kislinama tudi z merjenjem neto endogene produkcije kislin pri zdravih osebah, pri katerih se določa celovita količina anorganskih sestavin diete, urina in blata v 24-urnem vzorcu. Tudi test po Sanderju (po petkratnem dnevnem merjenju urina se s pomočjo laboratorijskih testov določi nevtralizacijska ali puferska sposobnost urina) nam pove veliko o zakisanosti telesa. Koncentracije kalcija v urinu so še en pokazatelj prisotnosti kislin v telesu, saj se pri latentni acidozi izloči več kalcija, kot se ga absorbira iz črevesja.

 

Razkisanje lahko traja od tri do osemnajst mesecev. V tem času je treba na vsake tri mesece narediti kratko pavzo (od tri do pet dni) v jemanju bazičnih prehranskih dopolnil in potem ponovno narediti test zakisanosti. Na ta način bomo preverjali trenutno stopnjo zakisanosti in naš napredek ter na podlagi tega pravilno regulirali našo dieto, jemanje dodatkov in ostale aktivnosti, ki so pomembne pri samem procesu razkisanja.

 

 

Seznam kislo-bazičnih živil

 

Razpredelnice kislo-bazičnih živil se lahko razlikujejo in verjetno boste opazili odstopanja, ko boste brali različne knjige ali članke o razkisanju. Ne glede na to je dejstvo, da je treba uživati čim več generalno bazičnih, ekološko pridelanih živil (to so predvsem: sadje, zelenjava in kalčki). Poleg tega pa tudi nepredelana žita (predvsem proso, amarant in kvinoja, ki nas ne zakisajo), stročnice ter malo oreščkov (predvsem mandlje) in semen. Polnovredna rastlinska prehrana z veliko svežih živil, zelene listnate zelenjave in že omenjenih živil vam bo pomagala, da ohranjate optimalno zdravje in se lažje razkisate.

Živila živalskega izvora (mlečni izdelki, meso, izdelki iz mesa, jajca in ribe), sladkor in na splošno močno predelana živila nas zelo močno zakisajo.

BAZIČNO

Bazična zelenjava

 

razkisanje bazicna zelenjava

 

  • Alfalfa
  • Ječmenovi poganjki
  • Rdeča pesa
  • Mladi listi rdeče pese
  • Brokoli
  • Zelje
  • Korenje
  • Cvetača
  • Zelena
  • Mladi listi pese
  • Klorela
  • Ohrovt
  • Kumare
  • Regrat
  • Užitni cvetovi
  • Jajčevec
  • Fermentirana zelenjava
  • Česen
  • Stročji fižol
  • Grah
  • Koleraba
  • Glavnata solata
  • Gobe
  • Poganjki gorčice
  • Čebula
  • Krompir (kuhan v lupini)
  • Pastinak
  • Stročji fižol
  • Paprika
  • Bučke
  • Redkev
  • Ogrščica
  • Morska zelenjava
  • Špinača
  • Spirulina
  • Kalčki
  • Sladki krompir
  • Paradižnik
  • Vodna kreša
  • Žitni poganjki
  • Divja zelenjava (koprive, regrat, tolščak, čemaž itd.)
  • Maitake
  • Daikon redkev
  • Regrat, koren
  • Šitake
  • Kombu
  • Reiši
  • Nori
  • Umeboši
  • Wakame
  • Arame
  • Hiziki

razkisanje idealna prehrana

 

Bazično sadje

  • Jabolka
  • Marelice
  • Avokado
  • Banane (zrela)
  • Jagodičje
  • Robide
  • Češnje, kisle
  • Kokos, svež
  • Dateljni
  • Fige
  • Grozdje
  • Grenivke
  • Melone
  • Limone
  • Limete
  • Rozine
  • Nektarine
  • Breskve
  • Maline
  • Rabarbara
  • Jagode
  • Mandarine
  • Lubenice

Različna bazična živila

 

razkisanje bazicni orescki

  • Mandlji
  • Proso (rahlo bazično do nevtralno)
  • Kvinoja (rahlo bazično do nevtralno)
  • Amarant (rahlo bazično do nevtralno)
  • Tempeh (fermentiran)
  • Tofu (fermentiran)
  • Jabolčni kis
  • Čebelji pelod
  • Melasa
  • Probiotične kulture
  • Zelenjavni sok
  • Sok iz poganjkov
  • Sveži sadni sokovi
  • Mineralna voda
  • Alkalna voda

 

Bazično sladilo: Stevija

stevia_v_prahu_50g_dragon_foods

Stevia* v prahu 50g Dragon foods

Bazične začimbe in omake

  • Cimet
  • Curry
  • Ingver
  • Gorčica
  • Feferoni
  • Sol, morska
  • Miso
  • Tamari
  • Vsa zelišča

KISLOTVORNO

Kislotvorna zelenjava

  • Koruza
  • Leča
  • Olive

Kislotvorno sadje                                                

  • Borovnice
  • Vloženo sadje
  • Brusnice
  • Ribez
  • Slive
  • Suhe slive

Kislotvorno zrnje in izdelki iz njih                

  • Seme hrena
  • Ječmen
  • Otrobi pšenice
  • Otrobi ovsa
  • Koruza
  • Koruzni škrob
  • Moka iz semena konoplje
  • Kamut
  • Oves
  • Ovseni kosmiči
  • Riž (ves)
  • Riževi kolači
  • Pira
  • Pšenica
  • Pšenični kalčki
  • Testenine
  • Kruh
  • Krekerji, sodavica
  • Bela moka
  • Pšenična moka

Kislotvorne stročnice

razkisanje kislotvrona peciva

 

  • Čičerika
  • Fižol, vse vrste
  • Leča
  • Sojino mleko
  • Riževo mleko
  • Mandljevo mleko
  • Soja (zrnje)

Kislotvorni mlečni izdelki

  • Maslo
  • Sir
  • Sladoled
  • Različni mlečni šejki

Kislotvorni oreščki in masla

  • Indijski oreščki
  • Arašidi
  • Arašidovo maslo
  • Orehi
  • Pekan orehi

Kislotvorne živalske beljakovine

  • Slanina
  • Govedina
  • Krap
  • Školjke
  • Ribe
  • Jagnjetina
  • Jastog
  • Organsko meso
  • Ostrige
  • Ščuka
  • Svinjina
  • Zajec
  • Losos
  • Sardine
  • Klobase
  • Ostrige
  • Škampi
  • Tuna
  • Puran
  • Teletina

 

Kislotvorne maščobe in olja

  • Avokadovo olje
  • Maslo
  • Koruzno olje
  • Konopljino olje
  • Laneno olje
  • Mast
  • Olivno olje
  • Sončnično olje
  • Sezamovo olje

 

Kislotvorna sladila

  • Rožič
  • Sladkor
  • Rižev sirup
  • Ječmenov sirup
  • Pšenični sirup
  • Koruzni sirup

 

Kislotvorne alkoholne pijače

 

  • Pivo
  • Žganje
  • Liker
  • Vino

 

Ostala hrana s kislotvornim učinkom

  • Kečap
  • Kakav
  • Kava
  • Kis
  • Gorčica
  • Poper
  • Sodavice

 

Kislotvorne kemikalije in zdravila

  • Aspirin
  • Kemične snovi
  • Zdravila
  • Pesticidi
  • Herbicidi
  • Tobak

 

Prehranska dopolnila, ki nam lahko pomagajo pri razkisanju

 

Ječmenova in pšenična trava v prahu

razkisanje jecmenova trava

Ječmenova in pšenična trava sta ekstremno alkalni.

Če redno uživamo dodatke omenjenih trav (1–3 čajne žličke na dan – odrasle osebe, 1/4 do 1/2 čajne žličke – dojenčki od šestega meseca naprej, 1/2 do 1 čajna žlička – otroci do desetega leta starosti, po desetem letu starosti pa enako kot odrasli). Različne raziskave so pokazale, da trave v prahu lahko vplivajo na regeneracijo DNK pri poškodovanih celicah. To pomeni, da preprečujejo tudi nastanek raka, hitro staranje in celično apoptozo. Poleg tega delujeta protivnetno, spodbujata delovanje imunskega sistema in pospešujeta regeneracijo telesa. Vsebujeta veliko antioksidantov, betakarotena, folatov (posebej pomembni v nosečnosti), kalija, kalcija, magnezija, železa, bakra, fosforja, mangana, cinka, encimov, beljakovin, vitamina C in vitaminov B-kompleksa. Pri razkisanju sta skoraj obvezna spremljevalca v prehranskem načrtu.

 

Alfalfa v prahu

 

Alfalfa izboljšuje presnovo, pospešuje metabolizem, deluje alkalno, vpliva na boljše zdravje las in nohtov, vsebuje veliko antioksidantov, beljakovin, različnih vitaminov (posebej A, C, E in K4) in mineralov (kalcij, kalij, fosfor, cink, mangan, baker in železo) ter saponin, ki odstranjuje toksine iz telesa ter pomaga pri težavah z ledvicami, mehurjem in prostato, izboljšuje tok urina in pomaga pri težavah z želodcem. Odlična je tudi pri zniževanju holesterola, pomaga pri astmi, osteoartritisu in diabetesu. Alfalfa se odsvetuje nosečnicam (lahko povzroči krčenje maternice), v času dojenja, če uživamo določena zdravila (diuretiki, zdravila za diabetes, protivnetna zdravila, zdravila proti strjevanju krvi in pri hormonski terapiji), če imamo presajene organe ali če smo zboleli za multiplo sklerozo, lupusom in revmatoidnim artritisom (zaradi spodbujanja imunskega sistema).

 

Spirulina in klorela

razkisanje spirulina

Spirulina in klorela sta dejansko superhrana. Vsebujeta veliko beljakovin, antioksidantov, vitamine B-kompleksa, betakaroten, esencialne maščobne kisline, minerale in vitamine: B1, B2, B3, B6, B9, C, D in E. Obe delujeta protivnetno, odlična pomoč sta pri težavah s srcem in ožiljem, pri preprečevanju raka, pomagata pri težavah s sluznicami, znižujeta holesterol in krvni tlak, spodbujata imunski sistem, zmanjšujeta pojav alergij, alkalizirata telo, pozitivno delujeta na delovanje jeter in trebušne slinavke itd. Klorela se še posebej uporablja pri čiščenju telesa (težke kovine, kot je živo srebro). Tisti, ki imajo težave z alergijami na morsko hrano in jod, bodo mogoče imeli težave tudi s spirulino in klorelo. Zaradi razstrupljevalnih lastnosti pa ju po navadi ne priporočamo v času nosečnosti in dojenja ter pri hipertiroidizmu. Včasih se zgodi, da povzročata tudi želodčne težave (zaradi tega ne pretiravamo s količino in ju uživamo po obroku).

 

Moringa

 

Moringa se uporablja pri težavah z anemijo, artritisom, astmo, pri raku, zakisanosti, zaprtju, diabetesu, diareji, epilepsiji, bolečinah v trebuhu, ulceroznem kolitisu, glavobolu, težavah s srcem in ožiljem, pri visokem pritisku, težavah s ščitnico, če imamo bakterijske, glivične, virusne in parazitne okužbe. Poleg tega zmanjšuje otekline, deluje kot afrodiziak, spodbuja imunski sistem, preprečuje nosečnost (zaradi tega se nikakor ne uporablja v nosečnosti, saj lahko povzroči splav). Lahko jo nanesemo neposredno na kožo, rane, če imamo težave s prhljajem, parodontozo itd. Uporabljamo jo enako kot trave v prahu. Vsebuje zelo veliko različnih antioksidantov (46), proteine, vitamin C, beljakovine, železo, betakaroten, magnezij, kalcij, kalij itd.

 

Pegasti badelj in kurkumin iz kurkume za jetra

 

Pri razkisanju je zelo pomembno, da podpremo naša jetra, saj je ravno ta organ (poleg ledvic) zelo obremenjen pri procesu razkisanja in se lahko poškoduje. Pegasti badelj poznamo kot rastlino, ki jo najpogosteje uporabljamo pri težavah z jetri (maščobna okvara jeter, toksična obolenja jeter, kronična vnetja in ciroza jeter). Poleg tega se uporablja tudi pri boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, zlatenici, razstrupljanju, preprečevanju nastajanja žolčnih kamnov itd. Sestavina, ki krepi in varuje jetra, se imenuje silimarin. Veliko ga je v semenih, ki jih moramo pred uporabo zmleti (uporaba čaja iz nezmletih semen ni učinkovita, ker silimarin ni topen v vodi). Silimarin krepi celično steno in tako preprečujejo vstop strupov v celico, poleg tega pa spodbujajo obnavljanje jetrnih celic. Pegasti badelj se ne priporoča nosečnicam in doječim mamam, pri nekaterih lahko izzove tudi alergično reakcijo in bruhanje. Prav tako ga je nevarno uporabljati, če imamo zapore pretoka žolča, ki so nastale kot posledica žolčnih kamnov. Največkrat uporabljamo tinkturo pegastega badlja, saj je najučinkovitejša. V tem primeru vzamemo trideset kapljic tinkture, ki jo nakapamo v kozarec vode. Pijemo trikrat na dan pred jedjo.

 

Kurkumin iz kurkume

razkisanje kurkumin

Kurkumin podpira jetra ter pomaga pri njihovi regeneraciji in stimulaciji, deluje protivnetno, preprečuje raka, pomaga pri zdravljenju demence, depresije, Alzheimerja, virusnega hepatitisa, luskavice, zmanjšuje bolečine, uravnava krvni sladkor, pomaga pri presnavljanju maščob ter pri zdravljenju kolitisa, Crohnove bolezni in sindroma razdražljivega črevesja. Lahko uživamo svežo kurkumo, kurkumo v prahu ali kapsule kurkume. Obvezno pa je istočasno uživanje črnega popra zaradi boljše absorpcije kurkumina. Dnevna doza je največ 1 zvrhana čajna žlička kurkume. Če imamo večje zdravstvene težave, pri katerih nam lahko pomaga kurkumin iz kurkume, se lahko odločimo za jemanje čistega kurkumina (vsaj 600 mg na dan).

 

Probiotiki

probiotiki

Ko črevesje ni stabilno in v ravnotežju, potem imunski sistem ne deluje pravilno, nepredelane molekule hrane preidejo v kri, hranila se ne absorbirajo, hrana fermentira in gnije, odpadne snovi se ne izločajo, portalna vena se zamaši (vena, ki povezuje črevesje in jetra) in imamo težave na vseh področjih, vključno z zakisanostjo telesa. V kislem okolju se hitro razmnožujejo patogeni organizmi, vključno z glivicami. Zaradi tega je zelo pomembno, da podpremo svoje telo s probiotično terapijo. Probiotična kura naj traja vsaj dva meseca (po 1 kapsula na dan, po potrebi tudi več), tudi v času razkisanja in kasneje. Probiotike pa izbiramo glede na težave, ki jih imamo. Če imamo težave z glivicami (recimo kandida), potem moramo jemati Saccharomyces boulardii plus klasične seve bifido bakterij in laktobacila. Za težave v debelem črevesju pa je treba vzeti veliko milijard bakterij (še posebej, če imamo težave z ulceroznim kolitisom, Chronovo boleznijo, razdražljivim črevesjem itd.).

 

Bazični prašek

 

Bazični prašek mora biti sestavljen iz mineralov v obliki citratov. Potrebujemo ga pri razkisanju, saj se kisline vežejo za določene minerale (posebej kalcij) in se potem lahko izločijo iz telesa. Če jemo nepravilno, uživamo preveč hrane, ki nas zakisa, ali smo nenehno pod stresom, bo telo jemalo kalcij iz kosti, da se razkisa. Zaradi tega lahko nastane tudi osteoporoza. Po testiranju zakisanosti telesa je dobro v svojo prehrano dodajati tudi bazične minerale v obliki citratov, saj se bomo na ta način lažje in hitreje razkisali. Priporočamo bazični prašek dr. Jacobs, ki vsebuje:

  • cink: kislinsko-bazična presnova, nohti, lasje, koža, imunski sistem;
  • kalij: delovanje mišic, živčni sistem, ohranjanje normalnega krvnega tlaka;
  • magnezij: zmanjšanje utrujenosti, energijska presnova, živčni sistem, delovanje mišic, ohranitev kosti in zob;
  • kalcij: ohranitev zob in kosti;
  • vitamin D: kosti in imunski sistem.

Glede na stopnjo zakisanosti vzamemo 1–2 merici na dan (zmešamo z 1,5 l vode, pijemo po požirkih čez dan, vendar ne takoj pred ali po obroku).

 

Encimi

Večini ljudi, ki so zakisani, primanjkuje vitaminov, mineralov in encimov. Če smo napihnjeni, imamo krče, vetrove, drisko ali zaprtje, obstaja možnost, da imamo težave z encimsko pomanjkljivostjo. Encimi so v vseh naših celicah in delujejo kot katalizatorji kemičnih reakcij v telesu (vplivajo na razgradnjo, sintezo, regulacijo in izražanje DNK itd.). Presnova ne bi bila mogoča, če ne bi bilo encimov. Prebavni encimi razgrajujejo in predelujejo hrano, tako da se potem posamezne sestavine iz hrane lahko absorbirajo in uporabijo. Proizvajajo jih žleze z notranjim izločanjem. V telo jih lahko vnesemo tudi z uživanjem presne hrane in prehranskih dopolnil. Če nimamo zadostne količine encimov, hrana gnije ali vre, pri tem nastajajo smrdeči plini, ki nas zastrupljajo. V takšnem toksičnem okolju nastajajo dodatne kisline, ki obremenijo delovanje telesa. Če po določeni hrani začutimo, da nas napihuje, imamo vetrove, čutimo težo v želodcu in črevesju (hrana se ne prebavlja dlje časa), lahko sklepamo, da imamo težave z encimi. Seveda je to lahko tudi posledica nepravilne kombinacije živil. Če nam blato smrdi po kislem, so lahko težave s pomanjkanjem encimov, ki presnavljajo ogljikove hidrate, če smrdi po gnilem, pa nimamo zadostne količine encimov, ki presnavljajo beljakovine. Surova hrana, posebej kalčki in mikrozelenje, je odličen vir encimov (encimi se uničijo na temperaturah, višjih od 47 ºC). Za marsikoga je presna hrana težko prebavljiva. Zaradi tega je treba zelo dobro prežvečiti hrano in po potrebi jemati encimske dodatke.

 

 

Voda dragocena tekočina

 

voda

 

Najpomembnejša stvar je naučiti se, kako pravilno hidrirati svoje telo s kakovostno vodo. 70 % našega telesa je sestavljeno iz vode, ki se mora obnoviti vsakih pet do deset dni. Iz tega lahko sklepamo, da brez vode resnično ni življenja. Voda je sestavni del celic, tkiv in vseh telesnih tekočin (kri, limfa, slina, izločki žlez, cerebrospinalna tekočina, želodčni in črevesni sokovi itd.). Velikokrat zamenjamo občutek žeje z občutkom lakote. Iz tega razloga je dobro, da vsakič, ko začutimo lakoto, najprej spijemo kozarec vode. Če smo potem še zmeraj lačni, si pripravimo obrok, če nismo, pa nam je jasno, da smo ta dva občutka zamenjali in da smo bili v bistvu žejni in ne lačni. Če razvijemo realne občutke in prepoznamo signale, ki nam jih pošilja telo, bomo bolj hidrirani in posledično bolj zdravi. Najbolj čista voda je v ekološkem sadju in zelenjavi, medtem ko so najbolj alkalna živila močno zelene barve in različne trave (ječmenova, pšenična in kamutova). Sveže stisnjen sok iz pšeničnih kalčkov pa je visoko bazičen. Voda iz pipe zaradi onesnaženja ni tako visoko bazična, kot bi morala biti. Zaradi tega je zelo pomembno, da najdemo kakovosten vir te dragocene tekočine.

 

Fiziološke funkcije vode so:

 

  • regulacija telesne temperature,
  • razstrupljanje in razkisanje telesa,
  • povečevanje obrambne sposobnosti telesa,
  • prenašanje informacij in hranil,
  • vzdrževanje vlažnosti sluznic,
  • preprečevanje trenja med površinami tkiv.

 

Za normalno delovanje organizma mora odrasel človek dnevno popiti vsaj 35 g vode na 1 kg telesne teže. Količina popite vode pa se razlikuje za vsakega posameznika glede na fizično aktivnost, klimatske pogoje, starost in zdravstveno stanje. Če pride do pomanjkanja vode v organizmu (žeja je že znak, da je nastala dehidracija), se poruši ravnotežje kroženja vode v telesu. To lahko pripelje do zastrupitve in smrti. Sladkane pijače, kava in alkohol še dodatno povečajo potrebo po vodi, saj se pri njihovem razgrajevanju uporablja voda. Zaradi tega je edino smiselno uživati zadostne količine čiste vode.

 

Žejne celice

Voda ima večjo površinsko napetost, kot je napetost vode v celici. Zaradi tega počasi prodira v celico. Vodo je treba konzumirati po požirkih in čez cel dan, saj ima edino na ta način dovolj časa, da pride v celico.

 

Onesnažena voda

V vodi, ki jo uživamo predvsem iz vodovoda (voda iz pipe), je veliko različnih strupenih snovi, atmosferskih plinov, mineralov, organskih snovi, umetnih gnojil, herbicidov, pesticidov, mineralnih olj, težkih kovin, nitratov, klora, natrijevega fluorida, aluminijevega sulfata, parazitov, bakterij, hormonov, zdravil in drugih toksičnih snovi, ki so zelo problematične, saj vodo moramo piti vsakodnevno, s tem pa v telo vnašamo tudi vse tiste nezaželene snovi, ki povzročajo bolezni. Tudi alternative niso več tako dobre. Deževnica je onesnažena, filtri za prečiščevanje vode se razlikujejo po svoji učinkovitosti, voda iz plastenke pa večinoma ni boljše kakovosti od vode iz pipe, prav tako lahko zaradi plastike pride do izločanja metilnega klorida in ksenoestrogenov (rakotvorne snovi).

 

Katera voda je čista

Najstarejši in najbolj zdravi ljudje na zemlji živijo v dolini Hunza na severovzhodu Pakistana. Poleg zdravega načina življenja, lokalne pridelave hrane, zadostne aktivnosti, stika z naravo in svežega zraka je njihova skrivnost za dolgoživost in vitalnost tudi pitje stare, zaščitene vode, ki izvira iz starodavnega ledenika. Ta voda ima frekvenco 80 hertzov, kar pomeni, da je velikost delcev, ki jih vsebuje, zelo majhna in voda lahko normalno prihaja v celice. Za primerjavo: voda iz pipe ali plastenke ima 120 hertzov, kar pomeni, da vsebuje večje skupke molekul in da težje prihaja v celice. Poleg tega je voda iz doline Hunza mehkejša, z nizko površinsko napetostjo, kar tudi omogoča lažji prehod v celico. Na žalost ne moremo vsi živeti v dolini Hunza, lahko pa najdemo naravne izvire pitne vode, pijemo predvsem sveže stisnjene sokove iz ekološke zelenjave, uživamo surovo ekološko sadje in zelenjavo ter si nabavimo kakovostne filtre. Japonci so odkrili tehnologijo, ki jim omogoča, da vodo prečistijo in jo energizirajo. Tekočino sočasno spustijo prek elektromagnetne palice in v peči žganega keramičnega filtra iz mineralnega kamna. S tem postopkom lahko navadni vodi znižamo frekvenco pod 80 hertzov. V Kalčku se prodaja tudi mineralni prašek Megahydrate, ki poustvarja vodo, kakršna je voda v dolini Hunza.

 

Živa voda

 

Japonski znanstvenik Masaru Emoto je naredil obsežno raziskavo o vodi in reakciji vode na različne zunanje vplive (glasba, čustva, besede) ter prišel do neverjetnih rezultatov. Popolne kristale formira voda, ki prihaja iz planinskih potokov in izvirov, ter tista, ki je izpostavljena molitvi, klasični glasbi, pozitivnim mislim in čustvom. Kristali onesnažene vode ali vode, izpostavljene tehno in heavymetal glasbi ter negativnim čustvom, so bili nepravilne in deformirane oblike.

Destilirana voda ni imela kristalne oblike, vendar je, če so nanjo vplivali z besedami »hvala« ter ji pošiljali ljubezen in pozornost, formirala lepe kristale.

Naslednjič, ko vzamete kozarec vode, začnite razmišljati pozitivno, zahvalite se za vsaj požirek in prenesite pozitivne vibracije v svojo vodo. Vse se vam bo povrnilo nazaj. Voda je vsekakor veliko več kot le tekočina, ki jo potrebujemo za fizično preživetje.

 

 

Dihanje, telovadba, kopeli in samomasaža za intenzivnejše razkisanje

 

Dihanje

Dihanje je življenjsko pomembna funkcija našega telesa in se odvija avtonomno. Vsak vdih nam prinaša kisik, vsak izdih pa izločitev odpadnega produkta (ogljikov dioksid). Plitko dihanje zmanjša pretok plinov v in iz telesa, kar nam otežuje lajšanje stresnih simptomov. Tesnoba, napad panike, depresija, mišična napetost, glavobol in utrujenost so simptomi, ki jih lahko povežemo z nepravilnim dihanjem. Zavedanje dihanja in dobre navade dihanja lahko okrepijo naše duševno in telesno dobro počutje. Ekstremno hitro, hiperventilacijsko dihanje lahko povzroči močno alkalizacijo krvi. Plitko dihanje pa po drugi strani povzroča nastanek kislin. Obstaja preprosta znanstvena razlaga, zakaj je temu tako. Zaradi plitkega dihanja in podzavestnega zadrževanja diha v pljuča ne pride dovolj kisika, hkrati pa tudi ne izdihnemo do konca. To pomeni, da se ogljikov dioksid (CO2) kopiči v telesu. Visoke koncentracije ogljikovega dioksida zmanjšajo raven pH-vrednosti, kar posledično vpliva na zakisanje krvi. Iz tega razloga je pravilno dihanje zelo pomembno, saj bomo na ta način izboljšali cirkulacijo in prebavo, znižali stres in pomagali telesu, da se znebi odvečnih strupov.

pravilno dihanje

Trebušno ali preponsko dihanje je naravno dihanje novorojenčkov in spečih odraslih. Med širjenjem trebuha, ko se prepona krči navzdol, se vdihnjen zrak potegne globoko v pljuča. Med izdihom se trebuh in prepona sprostita. Preponsko dihanje je globlje in počasnejše kot plitko prsno dihanje, pa tudi bolj ritmično in sproščujoče. Dihalni sistem je pri preponskem dihanju sposoben opravljati svoje delo proizvajanja energije iz kisika in odstranjevanja odpadlih produktov.

 

Vaje za pravilno dihanje

 

Najbolje je dihati skozi nos. Če je treba, si pred tem očistimo nosnice. Če si jih ne moremo očistiti, lahko dihamo tudi skozi usta.

 

Preponsko ali trebušno dihanje

 

  1. Lezimo na hrbet in nežno položimo eno roko na trebuh in eno na prsni koš ter sledimo dihanju. Opazujmo, kako se trebuh z vsakim vdihom dviga in z vsakim izdihom pada. Na trebuh dajmo knjigo in roke ob telo ter sledimo dihanju.

 

  1. Se prsni koš giblje skladno s trebuhom ali je tog? Čeprav je večina gibanja pri preponskem dihanju v trebuhu, se tudi prsni koš malo premika. Ko vdihnemo, se v enem neprekinjenem gibanju najprej dvigne trebuh, nato sredina prsnega koša in nazadnje še zgornji del prsnega koša.

 

  1. Ko enkrat vemo, kako občutimo preponsko dihanje, ga lahko uporabimo za poglabljanje in upočasnjevanje dihanja. Rahlo se nasmehnemo, vdihnemo skozi nos in izdihnemo skozi usta, kot da bi dihali skozi slamico. Naredimo nekaj dolgih, počasnih, globokih vdihov in izdihov. Osredotočimo se na zvok in občutke pri dihanju, medtem ko postajamo vse bolj sproščeni.

 

  1. Ko misli, čustva in občutki pritegnejo našo pozornost, jih le zaznajmo in se vrnimo k dihanju.

 

  1. Vsakič vadimo preponsko dihanje za približno pet ali deset minut, enkrat ali dvakrat dnevno. Postopno podaljšujmo čas, da dosežemo dvajset minut vadbe naenkrat.

 

  1. Na koncu vsake vadbe preponskega dihanja si vzemimo nekaj časa, da zaznamo, kako se počutimo.

 

Čez dan se najde veliko trenutkov, ko nam lahko koristi kratek premor – na primer, ko se ujamemo pri vzdihovanju in zehanju. To je običajno znak, da ne prejemamo dovolj kisika. Ker vzdih ali zehanje dejansko sprosti nekaj napetosti, lahko vadimo vzdihovanje ali zehanje po lastni volji kot način sproščanja. Vložimo zavesten napor, da vzravnano sedimo ali stojimo, medtem ko to počnemo.

 

Izmenično dihanje

 

Večina ljudi ima to vajo sproščanja za uporabno. Osebe, ki trpijo zaradi napetosti ali glavobolov zaradi vnetij sinusov, jo doživljajo kot še posebej dobrodejno. Začnemo tako, da izvedemo pet ponovitev, nato pa počasi povečujemo število od deset do petindvajset ponovitev.

 

  1. Udobno sedemo v položaj z dobro telesno držo.

 

  1. Kazalec in sredinec desne roke si položimo na čelo.

 

  1. S palcem zaprimo desno nosnico.

 

  1. Počasi in neslišno vdihnimo skozi levo nosnico.

 

  1. S prstancem zaprimo levo nosnico in sočasno odprimo desno nosnico, tako da umaknemo palec.

 

  1. Počasi, neslišno in kolikor je mogoče temeljito izdihnimo skozi desno nosnico.

 

  1. Vdihnimo skozi desno nosnico.

 

  1. Desno nosnico zaprimo s palcem in odprimo levo nosnico.

 

  1. Izdihnimo skozi levo nosnico.

 

  1. Vdihnimo skozi levo nosnico in začnimo z naslednjim ciklom.

 

Lažje bomo sprostili telo, umirili razum in obvladovali stres v svojem življenju, če bomo dihalne vaje za sproščanje vadili vsaj enkrat ali dvakrat dnevno po dvajset minut. Poleg tega ne smemo pozabiti občasno preveriti svoje dihanje tudi čez dan, še posebej če smo pod stresom. Če se zalotimo, da zadržujemo dih ali plitko in/ali kratko dihamo, zavestno naredimo nekaj preponskih vdihov.

 

 

VIRI:

 

  1. Davis, M., Robbins Eshelman, E. in McKay, M. (2008). The relaxation and stress reduction workbook. Oakland: New Harbinger Publications.
  2. http://www.iri-lj.si

 

 

Telovadba

 

Pretirana telovadba lahko povzroči dodatno zakisanost telesa. Ko telovadimo, mišične celice izločajo ogljikov dioksid in vodik. Izločanje tega odpadnega materiala poteka s pomočjo kisika iz krvi. Kombinacija ogljikovega dioksida in vodika ustvarja reakcijo kislosti v krvnem obtoku, kar zniža pH-vrednost krvi.

To seveda ne pomeni, da ne smemo telovaditi, saj ima telovadba veliko prednosti in je človek ustvarjen za gibanje, še posebej če se rekreiramo na prostem in na ta način vdihujemo več kisika. Pomembno pa je, da se zavedamo, da ne smemo pretiravati in s tem popolnoma izčrpavati svoje telo. Lahko gremo na sprehod, tečemo po svojih zmožnostih in glede na telesno pripravljenost, plavamo, vadimo jogo ali pilates itd. Pri tem smo prijazni do svojega telesa. Joga, tai chi, qi gong in druge vzhodnjaške tehnike nam lahko pomagajo, da najdemo ravnovesje med telesom in duhom. Pri takšni telovadbi bomo delali na psihofizičnem ravnovesju, hkrati pa se bomo naučili pravilno dihati.

 

 

Kopeli

 

Kopeli nas bodo sprostile napetosti in nam pomagale pri uravnavanju stresa, zmanjševanju utrujenosti, poleg tega bodo spodbujale naravne mehanizme čiščenja in razkisanja telesa, odpravo celulita in drugih težav s kožo. Izvajanje kopeli je lahko tudi čas, ki si ga vzamemo samo zase in si na ta način napolnimo energetske rezerve, spodbudimo notranje moči in ohranjamo mir v sebi.

 

Bazične kopeli

 

Za bazične kopeli potrebujemo bazično sol, ki bo nevtralizirala kisline. Lahko izvajamo kopel celega telesa, če imamo banjo (potrebujemo 3 zvrhane jedilne žlice bazične kopalne soli), ali delno, nožno kopel (1 zvrhana jedilna žlica kopalne soli), če nimamo banje. Stopala so znana kot zdravilni del telesa. Točke na stopalih so povezane prek energijskih kanalov s posameznimi organi in celotnim organizmom.

Vsi, ki smo se kadar koli udeležili refleksoterapije, vemo, kako neverjetno pozitivni so njeni učinki na telo. Tudi z nožnimi kopelmi lahko vplivamo na te točke in spodbujamo telo k čiščenju (posebej priporočljivo za limfni, krvni in dihalni sistem). Priporočljivo je, da si med kopeljo večkrat zdrgnemo telo s krtačo ali gobo. Kopel celotnega telesa izvajamo 1–2 tedensko po devetdeset minut (lahko tudi vsak dan v času trajanja razkisanja), nožno kopel pa vsak dan po trideset minut. Voda v banji naj ima temperaturo približno 37,5 °C.

 

Slane kopeli

 

Že Hipokrat in Herodot sta uporabljala zdravilne kopeli za lajšanje različnih zdravstvenih težav svojih pacientov. Tudi Kleopatra se je redno kopala v Mrtvem morju, ki je še posebej bogato z različnimi minerali in elementi v sledovih.

Morska sol je zaradi svojih čudežnih lastnosti pogosta sestavina različnih preparatov za nego in zdravje kože ter telesa. Med osemdesetimi različnimi minerali in elementi v sledovih so v morski soli prisotni tudi kalcij, kalij, brom, natrij, mangan, magnezij, jod, železo in silicij, sol iz Mrtvega morja pa vsebuje zelo veliko magnezija (v 1 kg soli je 40 g Mg). Morska sol je antiseptik in antihistamin ter zaradi tega blagodejno vpliva na težave z alergijami.

Slane kopeli so zelo zdravilne, dvigujejo nam energijo in nas globoko sproščajo. Poleg odpravljanja toksinov in lajšanja težav s kožo (luskavica, nevrodermitis, celulit) pa pozitivno vplivajo tudi na mnoge druge zdravstvene težave (artritis, protin, artroza, nevroza, bronhitis, astma, pretegnjene mišice, oslabljen imunski sistem, vnetni procesi) in zniževanje stresa. Poleg tega spodbujajo tudi presnovo in izločanje odpadnih snovi ter odvečne vode iz kože in vezivnega tkiva, izboljšujejo cirkulacijo, mehčajo grobo in razpokano kožo ter jo naredijo svilnato in mehko. Topla in slana kopel spodbuja funkcije izločal (jetra, ledvice, koža, črevesje, pljuča) in aktivira samozdravljenje, stik z njo pa nas spominja na okolje v maternici. Zelo pomembno je, da pred kopeljo in po njej pijemo veliko vode, da še dodatno pospešimo izločanje strupov iz telesa. Kopeli pa ne izvajamo, če imamo srčno-žilne težave. V kad natočimo vodo (naj bo temperatura vode 35–38 ºC). Nato dodamo dve pesti ali 300–500 g soli (na 100 l vode 1 kg morske ali himalajske soli). Lahko dodamo še nekaj kapljic eteričnega olja (čajevec, sivko, meliso in rožmarin za celoten organizem in razstrupljanje, baldrijan za boljši spanec ter ylang-ylang, sandalovino ali vrtnico za sproščanje). Potopimo se v slano vodo za 20–30 minut (z majhno brisačo si umivamo tudi obraz). Po polurni vodni sprostitvi oblečemo kopalni plašč in se uležemo v posteljo za eno uro (v tem času lahko poslušamo glasbo in se ne obremenjujemo z mislimi, preprosto uživamo v trenutku).

 

Samomasaža (abjanga)

masaza razkisanje

Abjanga je tradicionalna masaža, pri kateri masiramo celo telo z ritmičnimi, nežnimi gibi s pomočjo rastlinskih olj. To je metoda sproščanja telesa, ki deluje na elastičnost kože, tonus mišic, zmanjšanje napetosti in stresa, spodbuja cirkulacijo in delovanje limfe ter na ta način pozitivno vpliva tudi na razkisanje in razstrupljanje telesa. Lahko jo izvajamo sami, tako da nam ni treba porabiti veliko denarja za masaže v masažnih centrih. Pomembno je samo, da imamo kakovostno ekološko hladno stiskano sezamovo ali kokosovo olje (lahko tudi druga kakovostna rastlinska olja), ki ga pred masažo segrejemo na telesno temperaturo. Po navadi jo izvajamo zjutraj pred tuširanjem, da se znebimo kislin in toksinov, ki so se nabrali čez noč. Masažo začnemo na glavi in končamo na stopalih. Glavo, obraz, komolce, kolena, sklepe itd. masiramo s krožnimi gibi, roke in noge pa s potegi dol in gor. Po 10–15 minutah lahko zaključimo z masiranjem. Abjango lahko izvajamo tudi zvečer, če nam to bolj ustreza. Vsakodnevna samomasaža bo blagodejno delovala na telo in dušo.

 

Dnevni program za razkisanje telesa

 

Proces razkisanja telesa je čudovita priložnost, da naredimo spremembo, za katero je vredno najti čas in pogum. Treba je prisluhniti potrebam lastnega telesa.

Ko opustimo stare navade in začnemo bolj skrbeti za svoje psihofizično zdravje, se nam odpre nov svet, svet neverjetnih izkušenj, radosti in ljubezni do sebe in drugih. Skrb zase je tudi pot osebne rasti, dvigovanja vibracij in ustvarjanje življenja, ki ima višji smisel. Zaradi tega trud, ki na začetku izgleda samo kot dodaten napor, postane na koncu velika nagrada. Ne smemo pa pozabiti na psihične vidike zakisanosti telesa. Stres in negativna čustva nas zelo močno zakisajo. Obstajajo različne tehnike, ki nam lahko pomagajo, da ugotovimo in se znebimo podzavestnih vzorcev, travm in negativnih izkušenj (karmična diagnostika, EFT, meditacije itd.), ki kreirajo čustvene odzive, ki so povezani s psihofizičnim neravnovesjem. Primer dnevnega programa razkisanja, nasveti, ki smo jih zapisali v predhodnih besedilih, in jedilnik z recepti so dobra osnova za začetek poti osvobajanja iz spon suženjstva modernega in hitrega načina življenja. Sobivanje z naravo, stik s seboj, notranji mir, brezpogojna ljubezen ter iskrena požrtvovalnost in skrb za druge bi morale biti naše prioritete. Nismo tako daleč, kot se nam zdi. Pa začnimo najprej pri sebi …

 

 

Primer dnevnega programa za razkisanje telesa

Močno zakisani Lažje zakisani
Ko vstanemo 0,5 l tople vode (spijemo po požirkih) 0,5 l tople vode (spijemo po požirkih)
Zajtrk (15–30 minut po pitju jutranje vode) bazični zajtrk (80–100 % bazičnih živil), ki ga pojemo med 7. in 9. uro bazični zajtrk (vsaj 70 % bazičnih živil), ki ga pojemo med 7. in 9. uro
Malica sveže stisnjen zelenjavni sok ali dozorelo sezonsko sadje sveže stisnjen zelenjavni sok ali dozorelo sezonsko sadje
Kosilo bazično kosilo (80–100 % bazičnih živil), ki ga pojemo med 11. in 13. uro bazično kosilo (vsaj 70 % bazičnih živil), ki ga pojemo med 11. in 13. uro
Malica sok iz pšenične ali ječmenove trave (sveže stisnjen ali v prahu) sok iz pšenične ali ječmenove trave (sveže stisnjen ali v prahu)
Večerja bazična večerja (80–100 % bazičnih živil), ki jo pojemo med 17. in 19. uro bazična večerja (vsaj 70 % bazičnih živil), ki jo pojemo med 17. in 19. uro
Napitki topla voda, različni bazični čaji in bazični minerali v obliki citratov (2 merici v 1,5 l vode), ki jih pijemo čez dan ali trideset minut pred obrokom ali eno uro po njem topla voda, različni bazični čaji in bazični minerali v obliki citratov (1 merica v 1,5 l vode), ki jih pijemo čez dan ali trideset minut pred obrokom ali eno uro po njem
Kopeli vsak drugi dan bazična kopel celega telesa, vsak dan nožna kopel enkrat do dvakrat tedensko bazična kopel celega telesa, vsak drugi dan nožna kopel
Masaže abjanga, limfna drenaža itd. večkrat mesečno, če si jo lahko privoščimo, lahko pa se sami masiramo vsak dan (abjanga) abjanga, limfna drenaža itd. večkrat mesečno, če si jo lahko privoščimo, lahko pa se sami masiramo vsak dan (abjanga)
Telovadba sprehod na svežem zraku, joga, qi gong, tai chi itd. šest dni v tednu sprehod na svežem zraku, joga, qi gong, tai chi itd. šest dni v tednu

 

 

Jesensko-zimski bazični jedilnik

 

Razkisanje telesa lahko traja več mesecev. Zaradi tega je zelo pomembno, da prilagajamo svoje jedilnike letnim časom ter uživamo čim več lokalnih, sezonskih in ekološko pridelanih živil. Jesen in zima sta letna časa, ko potrebujemo več toplote, saj se v telesu v tem času lahko nakopiči več vlage in mrazu. V jedilniku so zaradi tega prisotne jedi, ki nas pogrejejo. Presna hrana je iz tega razloga prisotna v manjši meri, kot bi sicer bila v spomladansko-poletnem času. Surovim živilom je treba dodati tudi začimbe, ki nas pogrejejo. Poleg vitaminov, mineralov in vlaknin so presna živila bogata tudi z encimi, ki jih s kuhanjem uničimo. Če smo zelo zakisani, pa moramo še dodatno povečati vnos surove zelene listnate zelenjave, različnih kalčkov in sveže stisnjenih zelenjavnih sokov ter namesto kuhane hrane uživati čim več presnih živil. En dan v tednu lahko uživamo samo sveže stisnjene zelenjavne sokove.

 

Zajtrk Kosilo Večerja Malica
Ponedeljek kvinojina kaša presni rezanci juha iz rumene leče in hokaido buče jabolka

korenčkov sok z ingverjem

Torek kruh iz kaljenih semen in zrn z avokadovim namazom zvitki iz alge nori veganski curry hruške,

zelenjavni sok

Sreda zimska miso juha krepčilna solata zelenjavna mineštra kaki,

bazični zelenjavni smuti

Četrtek proseni vaflji z mandljevim namazom pisana solata burgerji iz rdeče pese kuhana kutina,

zelenjavni sok

Petek krekerji iz semen z namazom iz graha zdravilna ohrovtova solata s črno kvinojo veganska jota s sladkim krompirjem kivi,

bazični zelenjavni smuti

Sobota tofu jajčka z brokolijem juha iz topinamburja z lahko solato cvetačna pica granatno jabolko,

zelenjavni sok

Nedelja sadni ali zelenjavni smuti z veliko zelene listnate zelenjave farinata s solato porova juha mandarine,

sok iz rdeče pese

 

 

 

Začimbe, ki imajo toplotni učinek na naše telo (dodajamo jih v kuhane in presne jedi, na surovo zelenjavo ali sadje, odvisno od okusa, ki ga pri tem razvijejo): kardamom, cimet, ingver, črni poper, kurkuma, klinčki, kajenski poper, koriander, ginseng, anis, česen, čebula, muškatni orešček itd.

 

Napitki: topla ali vroča voda, bazični čaji (melisa, pljučnik, lipa, slez, šipek, listi breze, listi brusnice, robidovi listi, kumina, plahtica, zeleni oves, bezgov cvet, regrat in regratova korenina, ozkolistni trpotec, mačeha, janežev cvet, janež sladki koren, jetičnik, listi maline, orehov list, lakota, artičoka, sivka, žajbelj, smetlika, listi koprive, sporiš, ožepek, koriander, krebuljica, pirina korenika, ognjič, plavica, ingver, vrtnica, list zelene, drobnjak, cimetova skorja, majaron, rožmarin, timijan, peteršilj, čemaž, bazilika, šetraj, koper, pehtran, luštrek). Iz omenjenih rastlin lahko naredimo svojo čajno mešanico. Poleg tega si lahko privoščimo še toplo limonado z ingverjem in kurkumo (v popoldanskem času lahko dodamo še malo himalajske ali morske soli za krepitev ledvic). Limonado lahko spijemo trideset minut pred obrokom ali eno uro po njem, vendar ne v jutranjih urah.

 

Bazični zelenjavni smutiji so dobra izbira za malico in so lahko sestavljeni iz različne zelenjave, predvsem pa iz zelene listnate zelenjave, pšenične ali ječmenove trave, spiruline, klorele itd. Če se odločimo, da bomo za obrok imeli samo smuti, pa mu lahko dodamo še malo avokada, namočenih semen ali oreščkov. V smutije lahko dodajamo različne začimbe (ingver, kurkuma, kajenski poper, cimet, kardamom, muškatni orešček itd.) in limonin sok ali celo limono (v poštev pride samo ekološka limona). Smuti pijemo zelo počasi, s slamico, po končanem pitju pa obvezno izperemo usta z vodo. Tudi po uživanju citrusov ali živil z več kislin, izperemo usta z vodo, da nevtraliziramo kisline in na ta način preprečimo uničevanje zobne sklenine. Iz enakega razloga zob ne umivamo takoj po obroku (če jih želimo umiti, pa počakamo najmanj eno uro). Sveže stisnjeni zelenjavni sokovi so lahko sestavljeni iz različne sezonske zelenjave (lahko jim dodamo še malo limoninega soka in omenjene začimbe).

 

 

RECEPTI

 

Če želimo še bolj zdravo različico določenih jedi, lahko vse recepte naredimo samo na vodi (dušimo), brez dodajanja olja in praženja.

 

 

Kvinojina kaša (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 100 g kvinoje
  • 500 ml mandljevega mleka
  • 1 čajna žlička vanilje
  • 1 čajna žlička cimeta
  • 2 jušni žlici chia semen
  • malo zelene stevije v prahu (lahko tudi brez)
  • malo mletih mandljev

 

Kvinojo namočimo v hladni vodi čez noč. Zjutraj odlijemo vodo, v kateri se je kvinoja namakala, in jo skuhamo v mandljevem mleku skupaj z vaniljo. Kuhamo približno 15–20 minut, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Potem dodamo cimet, chia semena in malo stevije. Premešamo in okrasimo z mletimi mandlji (najboljše je, da mandlje pripravimo vnaprej: namočimo jih čez noč, po namakanju vodo odlijemo in jih posušimo v dehidratorju ali v pečici na najnižji temperaturi).

 

Presni rezanci (za 1 osebo)

 

Sestavine:

  • 3 večje olupljene pastinake
  • veganski bazilikin pesto
  • 1 ščepec morske soli
  • 1 manjši ščepec kajenskega popra
  • 1 strok nasekljanega ali naribanega česna
  • 1 skodelica peteršilja ali koriandra (listje)
  • 15 g pinjol ali konopljinih semen

 

Z lupilcem za zelenjavo naredimo iz pastinaka rezance. Dodamo nekaj čajnih žlic bazilikinega pesta, sol, kajenski poper, česen in nasekljan peteršilj ali koriander. Vse dobro premešamo in okrasimo s pinjolami (lahko jih malo popečemo v suhi ponvi) ali konopljinimi semeni.

 

Juha iz rumene leče in hokaido buče (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 1 majhna nasekljana rdeča čebula
  • 2 stroka nasekljanega česna
  • 1 jušna žlica kokosovega olja
  • 1/2 srednje velike hokaido buče
  • 1/2 skodelice leče
  • voda
  • 2 ščepca soli
  • ščepec popra
  • 1 čajna žlička kurkume
  • 1/2 čajne žličke kumine
  • drobnjak ali peteršilj
  • nekaj kapljic limoninega soka

 

Na kokosovi maščobi prepražimo čebulo in česen, dodamo kurkumo in kumino, na hitro prepražimo ter dodamo še na kocke narezano bučo in lečo (čez noč namočeno in oprano). Nato vse zalijemo z vodo (dva prsta nad zelenjavo in lečo). Kuhamo 15 minut, po potrebi dodajamo še malo vode. Solimo in popramo, preverimo, ali je vse kuhano, ter pretlačimo s paličnim mešalnikom ali v blenderju. Če je preveč gosto, razredčimo z malo vode. Postrežemo toplo, okrašeno z nasekljanim peteršiljem ali drobnjakom in z nekaj kapljicami limoninega soka.

 

Kruh iz kaljenih semen in zrn z avokadovim namazom (za več oseb)

 

Kruh iz kaljenih semen ali zrn lahko kupimo v trgovini ali ga naredimo sami, če želimo svojo brezglutensko različico. Kaljenje je zelo enostavno. Žita, stročnice ali semena operemo in namočimo za 6–9 ur. Potem to vodo odlijemo, semena ali zrna pa razporedimo po kakšnem pladnju, posebni posodi, namenjeni za kaljenje, ali jih preprosto postavimo v stekleni kozarec. Postavimo jih na temno mesto, pokrijemo z gazo in vsaj dvakrat na dan nežno spiramo. Odlična knjiga, ki jo lahko kupite tudi v Kalčku, je knjiga Kalčki – živahna semena (Dario Cortese). Na ta način se lahko lažje naučite kaliti različna semena in zrna.

 

Leča: namakamo 7 ur, kalimo 3 dni.

Kvinoja: namakamo 6 ur, kalimo 1 dan.

Polnovredni riž: namakamo 9 ur, kalimo 3–5 dni.

Proso: namakamo 8 ur, kalimo 3 dni.

Sončnična semena: namakamo 7 ur, kalimo 2 dni.

 

Sestavine:

  • 1 skodelica kaljene zelene leče
  • 1 skodelica kaljene kvinoje
  • 1 skodelica kaljenega polnovrednega riža
  • 3/4 skodelice kaljenega prosa
  • 3/4 skodelice kaljenih sončničnih semen
  • 1 jušna žlica sveže mletih lanenih semen + 2 jušni žlici vode
  • 4 jušne žlice kokosove maščobe
  • 3 jušne žlice psylliuma (indijski trpotec)
  • 1,5 čajne žličke morske soli
  • 1 čajna žlička vinskega kamna ali ekološkega pecilnega praška
  • 2 čajni žlički sode bikarbone
  • 1/2 skodelice tapiokine moke

 

Pečico segrejemo na 180 ºC. V multipraktiku ali blenderju zmeljemo vsa kaljena zrna, tako da dobimo gladko maso. Dodamo lanena semena, pomešana z vodo (ko jih pomešamo z vodo, jih pustimo v hladilniku vsaj 10 minut), in kokosovo maščobo ter na hitro premešamo. Potem dodamo indijski trpotec, sol, sodo in vinski kamen ter rahlo premešamo. Na koncu počasi dodajamo tapiokino moko. Testo, ki smo ga naredili, bo lepljivo. Pripravimo pekač, ga naoljimo in vanj stresemo testo. Pečemo 1 uro. Po pečenju pustimo, da se ohladi v pekaču (vsaj 1 uro). Nato ga preložimo na desko, pokrijemo s krpo in pustimo, da se dobro ohladi (lahko čez noč). Ohlajen kruh hranimo v hladilniku (zdrži 1 teden).

 

Avokadov namaz (za več oseb)

Sestavine:

  • 1 zrel avokado
  • 1 strok česna
  • sok 1 limone
  • 1/2 čajne žličke naribane limonine lupinice
  • 1/2 čajne žličke morske soli
  • 1/4 čajne žličke popra
  • 2 majhni šalotki, narezani na tanke rezine
  • 1 jušna žlica kokosovega olja

 

Avokado zmečkamo z vilico in mu dodamo strt česen, limonino lupinico, sol, poper in limonin sok. Na kokosovi maščobi prepražimo nasekljano šalotko (nekaj minut). Po želji lahko dodamo malo soli. Avokadov namaz okrasimo s pečeno šalotko (lahko jo tudi vmešamo v sam namaz). Namaz namažemo na kruh iz kaljenih semen in zrn ter okrasimo s kalčki ali mikrozelenjem (mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične liste, včasih pa tudi prve prave liste).

 

Zvitki iz alge nori

 

Sestavine:

  • 1/2 manjše glave rdečega zelja
  • 1 korenček
  • 2 lista kodrolistnatega ohrovta
  • 1/2 skodelice naribanega topinamburja
  • 1 avokado
  • 3–4 lista alge nori

 

Omaka:

  • 1 jušna žlica presnega tahinija
  • malo kajenskega popra ali čilija
  • 1 jušna žlica shiro miso paste (soja in sladki riž)
  • sok iz 1/2 limone
  • 1 strok česna

 

Omako naredimo tako, da vse sestavine zmešamo v blenderju. Za zvitke potrebujemo bambusovo podlago za suši (sushi mat), ki je na voljo v Kalčku. Zelje in ohrovt narežemo na daljše trakce, korenček na tanke palčke, topinambur naribamo na daljše tanke palčke in avokado narežemo na trakce. Nori algo postavimo na sushi mat in z vodo rahlo namažemo oba konca alge. Zgornji del alge (2 cm) naj ostane prazen. Na preostali del alge nori zložimo naribano rdeče zelje, zraven dodamo malo korenja in topinamburja, na njih zložimo avokado in kodrolistnati ohrovt. Pri zvitkih si pomagamo s sushi matom. Začnemo zvijati na spodnjem robu, ki ga s pomočjo podlage preložimo čez zelenjavo. S prsti potisnemo spodnji rob ob zelenjavo in z rokami oblikujemo tesno rolo. Rolo s pomočjo podlage zvijemo do konca in znova z rokami učvrstimo, da dobimo čvrsto rolo. Preložimo jo na desko in z zelo ostrim nožem narežemo na manjše kose. Te kose nato pomakamo v narejeno omako ter uživamo v svežem in zdravem okusu.

 

Veganski curry s krompirjem (za 2–3 osebe)

 

Sestavine:

  • 2 srednje velika krompirja
  • 1 jušna žlica kokosovega olja
  • 1/2 srednje velike čebule
  • 2 stroka česna
  • 1 čajna žlička kumine
  • 1/2 čajne žličke kajenskega popra
  • 2 čajni žlički currya
  • 2 čajni žlički garam masale
  • 1 manjši košček svežega ingverja (1,5 cm)
  • 1 čajna žlička morske soli
  • 200 g kuhanih in olupljenih pelatov
  • 220 g kuhane čičerike
  • 220 g kuhanega graha
  • 1/2 konzerve kokosovega mleka
  • svež koriander

 

Krompir olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v slani vodi 10–15 minut (odvisno od krompirja), dokler ne postane dovolj mehak. Potem ga odcedimo in pustimo, da se malo ohladi. Na kokosovem olju prepražimo na drobno narezano čebulo in česen (približno 5 minut na majhnem ognju). Začinimo s kumino, kajenskim poprom, curryem, garam masalo in soljo ter pražimo še 2 minuti. Dodamo nasekljan paradižnik, čičeriko, grah, krompir in nariban sveži ingver (olupljen). Nato prilijemo še kokosovo mleko in pustimo, da zavre. Kuhamo še 5–10 minut. Postrežemo toplo s sveže nasekljanim koriandrom.

 

Zimska miso juha (za 2 osebi)

Zimska-miso-juha

Sestavine:

  • 1 korenček, narezan na debelejše palčke
  • 1 manjši por, narezan na trakce
  • 1 pastinak, narezan na debelejše palčke
  • nekaj cvetkov brokolija
  • 2 stroka naribanega česna
  • 4 suhe gobe šitake
  • 1 palčka alge wakame
  • 2 jušni žlici sezamovega olja
  • 3 jušne žlice shiro misa (rižev miso)
  • 4 skodelice vode ali zelenjavne osnove
  • 4 jušne žlice nasekljanega peteršilja

 

 

Suhe gobe namočimo v vroči vodi za 15–20 minut. Odrežemo stebelca in jih vržemo proč. Namočene gobe nasekljamo na trakce. Algo wakame namočimo v mrzli vodi za 5–6 minut, nato jo narežemo na manjše koščke (sredinski del odvržemo). Na segretem sezamovem olju prepražimo narezano zelenjavo (4–5 minut). Prilijemo vodo, dodamo gobe in algo wakama ter kuhamo 15–20 minut na majhnem ognju. Ugasnemo ogenj. V skledici razredčimo miso pasto z malo jušne tekočine. Miso pasto vlijemo nazaj v juho, premešamo in pustimo pokrito 1–2 minuti. Na koncu dodamo še sveže nasekljan peteršilj.

 

Krepčilna solata (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 1/2 skodelice divjega riža
  • 2 skodelici vode
  • ščepec morske soli
  • manjša pest svežega koriandra
  • 1 večji sladki krompir
  • 4–5 listov kratko kuhanega kodrolistnatega ohrovta
  • 1 manjša rdeča čebula, narezana na tanke rezine

 

Preliv:

  • 1 čajna žlica gorčice
  • 1 jušna žlica limoninega soka
  • 1 jušna žlica bučnega olja
  • ščepec muškatnega oreščka
  • ščepec soli
  • ščepec popra
  • malo zdrobljenih bučnih semen

 

Riž operemo, namočimo čez noč, vodo od namakanja odlijemo in ga skuhamo v 2 skodelicah vode z malo morske soli (kuhamo ga približno 45 minut na majhnem ognju in pokrito). Riž občasno preverimo. Po kuhanju ga pustimo pokritega, da se malo ohladi. Lahko ga prekrijemo z bambusovim sushi matom namesto s pokrovko. Sladki krompir olupimo, narežemo na srednje velike kocke in skuhamo v kropu (po navadi je dovolj 10 minut kuhanja). Pustimo, da se malo ohladi. Nato zmešamo divji riž, sladki krompir, na trakce narezan kodrolistnati ohrovt (kuhan), narezan sveži koriander, rdečo čebulo in preliv (vse sestavine razen bučnih semen zmešamo). Okrasimo z zdrobljenimi bučnimi semeni.

 

Zelenjavna mineštra (za 2–3 osebe)

 

Sestavine:

  • 1 srednje velik rdeči korenček
  • 1 rdeča čebula
  • 1 strok česna
  • 1 jušna žlica olivnega olja
  • 3 skodelice zelenjavne osnove
  • 1 skodelica buče maslenke
  • 1 skodelica zelenega stročjega fižola
  • 1 skodelica kuhanega črnega fižola
  • 1 čajna žlička svežega timijana
  • 1 čajna žlička svežega rožmarina ali origana
  • 1 lovorjev list
  • 1/2 čajne žličke soli
  • ščepec popra
  • sveži koriander ali peteršilj

 

Na olivnem olju prepražimo nasekljano čebulo in česen. Zalijemo z jušno osnovo in dodamo narezano zelenjavo (korenje, bučo, stročji fižol), začimbe ter kuhan črni fižol in lovorjev list. Kuhamo 15–20 minut, dokler zelenjava ne postane dovolj mehka. Nato lovorjev list odstranimo, mineštro potresemo s sveže nasekljanim koriandrom ali peteršiljem in še toplo postrežemo.

 

Proseni vaflji z mandljevim namazom

 

Sestavine:

  • 1 skodelica prosa
  • 1 jušna žlica kokosove maščobe
  • 1 jušna žlica nadomestka za jajca (1 žlica zmletih lanenih semen in 3 jušne žlice vode – premešamo in pustimo stati 15 minut v hladilniku)
  • malo stevije v prahu
  • 1 čajna žlička cimeta
  • malo limonine lupinice
  • ščepec soli
  • 1/4 do 1/2 čajne žličke ekološkega pecilnega praška (če jih pečemo kot palačinke)

 

 

Proso operemo in ga namakamo v vodi čez noč. Zjutraj odlijemo vodo, še enkrat operemo, odcedimo in zmešamo v blenderju z ostalimi sestavinami (če je treba, dodamo malo vode). Iz narejene mase lahko naredimo prosene palačinke (podobno kot ameriške, manjše in debelejše) ali vaflje, če imamo pekač za vaflje. Če nimamo blenderja, lahko uporabimo proseno moko. Prosene palačinke/vaflje prelijemo z mandljevim maslom, v katerega lahko vmešamo še malo rožičeve moke.

 

Pisana solata (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 1 manjša solata
  • 1 korenček
  • 2 v pečici pečeni rdeči papriki brez kože
  • 1 manjša pest nasekljanega peteršilja (zeleni del)
  • 1 pest rukole
  • 2 šalotki
  • 1 manjši avokado
  • 3–4 kisle kumarice
  • sok iz 1/2 limone
  • malo morske soli ali tamari omake
  • 1 čajna žlička konopljinih semen

 

Solato in papriko narežemo na trakce, korenček naribamo, šalotko zrežemo na krhlje, kisle kumarice pa nasekljamo na kocke. Avokado pretlačimo z vilico ter ga pomešamo z limoninim sokom in soljo. Vse sestavine premešamo in potresemo s konopljinimi semeni.

 

Burgerji iz rdeče pese (za 6–8 večjih burgerjev)

 

Sestavine:

  • 3–4 srednje velike rdeče pese
  • 1/2 skodelice čičerikine moke
  • 3 jušne žlice kokosovega olja brez okusa
  • 1 srednje velika drobno nasekljana rdeča čebula
  • 2 stroka drobno nasekljanega česna
  • 1 drobno nasekljan por (samo zeleni del)
  • 450 g kuhane črne leče
  • 1 čajna žlička kumine
  • 2 čajni žlički dimljene paprike v prahu
  • 1 čajna žlička morske soli
  • ščepec popra

 

 

Rdečo peso skuhamo tako, da je mehka, vendar ne prekuhana. Nato jo postavimo v hladno vodo. Ko se ohladi, jo olupimo in nasekljamo na koščke. Na kokosovem olju prepražimo čebulo, nato dodamo česen in por ter še malo pražimo, da se omehča. V multipraktiku ali blenderju zmešamo rdečo peso, čebulo in česen z oljem, por, kumino ter papriko. Zelenjavo nato prestavimo v globljo posodo, solimo, popramo in dodamo še kuhano črno lečo in čičerikino moko, da nastane kompaktna, vendar ne preveč trda zmes (lahko dodamo manj čičerikine moke). Na pekač postavimo papir za peko in oblikujemo burgerje. Naj bodo debeli nekaj več kot 1 cm. Pečemo jih v ogreti pečici              (180 º C) 20–25 minut na eni strani. Potem jih pazljivo obrnemo na drugo stran in pečemo še dodatnih 5 minut. Zraven postrežemo kratko kisano zelenjavo, kislo repo ali zelje, domači ajvar, sveže nasekljano zelje ali kakršno koli drugo svežo zelenjavo.

 

Krekerji iz semen z namazom iz graha (za več oseb)

 

Sestavine:

  • 1/4 skodelice chia semen
  • 1/4 skodelice sončničnih semen
  • 1/4 skodelice bučnih semen
  • 1/2 čajne žličke morske soli
  • 2 jušni žlici sveže zmletih zlatih lanenih semen
  • 1/4 skodelice mandljeve moke (lahko tudi zemeljski mandlji)
  • 1 jušna žlica sezamovega olja
  • 1/4 skodelice prosenih kosmičev
  • 1 skodelica filtrirane vode

 

Pečico segrejemo na 150 ºC. Vse sestavine premešamo in pustimo, da počivajo 30 minut na sobni temperaturi. Nato pekač obložimo s papirjem za peko in na tanko namažemo testo, ki smo ga naredili. Lahko ga tudi razvaljamo med dvema papirjema za peko, nato pazljivo odlepimo zgornji papir, spodnji papir, na katerem je testo, pa postavimo v pekač. Testo lahko posujemo z dodatnimi semeni (črna sezamova semena, lanena semena, sončnična semena) in jih na rahlo potisnemo vanj z navlaženo žlico ter ga nato zarežemo tako, da nastanejo manjši kvadratki. Pečemo ga 35–45 minut (da dobi zlato barvo), nato počakamo 10 minut, da se ohladi, in ga zlomimo na kvadratke. Postrežemo z različnimi namazi in nekaj kalčki ali mikrozelenja.

 

Namaz iz graha (za več oseb)

 

Sestavine:

  • 500 g kuhanega graha
  • malo olivnega olja
  • 1 strok naribanega česna
  • 2 jušni žlici limoninega soka
  • malo morske soli
  • malo popra
  • 1/2 skodelice sveže nasekljane mete (lahko tudi brez tega dodatka)

 

Vse sestavine zmešamo v blenderju. Okrasimo z malo dodatnega kuhanega graha.

 

Zdravilna ohrovtova solata s črno kvinojo (za 2–3 osebe)

 

Sestavine:

  • 1/2 skodelice črne kvinoje
  • 3 skodelice očiščenih in v sopari skuhanih ohrovtovih listov
  • pest kuhanega brokolija
  • 1/2 manjše rdeče čebule
  • 1/2 skodelice kuhane sladke koruze

 

Preliv:

  • 1/4 skodelice sveže nasekljanega peteršilja ali koriandra
  • 1 strok česna
  • 1 jušna žlica limoninega ali limetinega soka
  • ščepec kajenskega popra
  • ščepec mlete kumine
  • ščepec morske soli
  • ščepec popra

 

Kvinojo skuhamo v dvakrat več vode (15 minut kuhamo, nato pustimo pokrito, da vpije tekočino). V večji skledi pomešamo kvinojo, na trakce narezan ohrovt, brokoli, narezano rdečo čebulo in sladko koruzo. Prelijemo z narejenim prelivom (vse sestavine zmešamo) in rahlo premešamo.

 

Veganska jota s sladkim krompirjem (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 200 g kuhanega fižola
  • 1 sesekljana čebula
  • malo sezamovega ali olivnega olja
  • 250 g kisle repe
  • 1 strok česna
  • 1 lovorjev list
  • malo soli
  • malo popra
  • 1 jušna žlica paradižnikove mezge
  • 2 sladka krompirja

 

 

Čebulo in česen prepražimo na segretem olju. Zalijemo z vodo, dodamo repo ali zelje, lovorjev list, malo soli in popra. Kuhamo 15 minut, nato dodamo 1 jedilno žlico paradižnikove mezge in kuhamo še 10 minut. Odstavimo. Medtem ko se jota kuha, olupimo sladki krompir, ga razrežemo na kockice in skuhamo v slani vodi do mehkega. Joto postrežemo s kuhanim krompirjem.

 

Tofu jajčka z brokolijem (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 1 skodelica tofuja
  • ščepec popra
  • 1/2 čajne žličke kurkume
  • 1 jušna žlica kokosove maščobe
  • ščepec črne himalajske soli
  • 200 g brokolija

 

Tofu zdrobimo med prstmi, začinimo s poljubnimi začimbami (malo popra, kurkuma) in na hitro prepražimo na eni jušni žlici kokosove maščobe. Nato posolimo s črno himalajsko soljo (ta sol bo dala okus po jajcih, lahko pa solimo tudi z navadno himalajsko soljo). 200 g brokolija ali nekaj cvetkov operemo in na kratko skuhamo (4–5 minut). Zraven lahko dodamo še nekaj rezin kratko kisane zelenjave in rezino ali dve kruha iz kaljenih semen.

 

Juha iz topinamburja (za 2–3 osebe)

Juha-iz-topinamburja

Sestavine:

  • 2 stroka v pečici pečenega česna
  • 1 jušna žlica kokosovega olja
  • 1 manjša nasekljana čebula
  • 1 nasekljano steblo stebelne zelene
  • 1 manjši por, narezan na kolobarje
  • 700 g topinamburja, olupljenega in narezanega na koščke
  • 1 majhen krompir
  • 1–1,5 l zelenjavne jušne osnove
  • ščepec popra
  • ščepec soli
  • malo sveže nasekljanega koriandra

 

Na kokosovem olju prepražimo čebulo, por in stebelno zeleno. Solimo in popramo. Dodamo topinambur, olupljen in narezan krompir ter pečen česen (pasto). Pražimo 10 minut in potem vse zalijemo z zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo 30 minut, nato pa vse zmešamo v blenderju ali s paličnim mešalnikom. Okrasimo s sveže nasekljanim koriandrom. Zraven lahko postrežemo še lahko solato.

 

 

Lahka solata (za 2 osebi)

 

Sestavine:

  • 1 komarček, narezan na tanke trakce
  • 2 manjši stebli stebelne zelene, narezane na koščke
  • 1/4 manjše naribane buče maslenke
  • 1 manjša solata endivija, narezane na trakce
  • manjša pest rukole
  • 30 g orehov
  • 1 jušna žlica orehovega olja
  • sok iz 1/2 limone
  • ščepec morske soli
  • 1 strok naribanega česna
  • malo sveže nasekljanega drobnjaka in peteršilja

 

Vse sestavine premešamo ter uživamo v svežem in zdravem okusu. Če smo zelo lačni, lahko zraven dodamo še majhno skledo kuhane kvinoje.

 

Cvetačna pica (za več oseb)

 

Sestavine:

  • 0,5 kg cvetače
  • 3 jušne žlice sveže zmletih lanenih semen
  • 6 jušnih žlic vode
  • 1/2 skodelice mandljeve moke
  • 1/2 čajne žličke soli
  • 1/2 čajne žličke česna v prahu
  • 1/2 čajne žličke origana

 

Nadev:

  • 250 g kratko pečenega bukovega ostrigarja
  • 1 narezana kuhana čebula
  • veganski pesto iz bazilike
  • nekaj svežih listkov bazilike
  • suhi paradižniki

 

Pečico segrejemo na 200 ºC. Pripravimo pekač, obložen s papirjem za peko. Cvetačo zmeljemo v multipraktiku ali blenderju, tako da nastane tekstura, podobna riževim zrnom. Nato zmleto cvetačo skuhamo v toliko vode, da samo prekrije zelenjavo (kuhamo približno 5 minut). Potem jo odcedimo in pustimo v zamrzovalniku 10 minut. Med hlajenjem cvetače pripravimo vegansko “jajce” iz lanenih semen (v kavnem mlinčku zmeljemo lanena semena in jih pomešamo z vodo – mešanico pustimo v hladilniku 10 minut). Iz zamrzovalnika vzamemo cvetačo in jo še dodatno precedimo (postavimo jo v kuhinjsko krpo ali vrečko za pripravo rastlinskih mlek in močno stisnemo, da odcedimo odvečno vodo). Nato cvetačo, vegansko jajce, mandljevo moko, sol, česen in origano dobro premešamo. Na papir za peko, ki smo ga položili v pekač, nanesemo pripravljeno maso in oblikujemo želeno obliko pice, debelosti dobrih 0,5 cm. Pazimo, da nikjer ni kakšne luknje. Pripravljeno cvetačno testo pečemo 30 minut na 200 ºC, nato s pomočjo drugega papirja za peko, ki ga postavimo čez, obrnemo pico in jo pečemo še dodatnih 15 minut. Testo vzamemo iz pečice in jo nadevamo s poljubnim nadevom. V tem primeru namažemo pico z bazilikinim pestom, dodamo pražene bukove ostrigarje, namočene suhe paradižnike in čebulo ter pečemo še 5–10 minut. Pečeno pico potresemo z nekaj lističi bazilike.

 

Farinata (za več oseb)

 

Sestavine:

  • 1/2 rdeče čebule
  • 1 skodelica čičerikine moke
  • 1 skodelica vode
  • 1/4 čajne žličke soli
  • 1 čajna žlička svežega rožmarina
  • 1–2 jušni žlici olivnega olja
  • čemažev pesto

 

Čičerikino moko, narezano rdečo čebulo, sol in rožmarin zmešamo z vodo tako, da ni grudic, ter pustimo na sobni temperaturi 2–4 ure. Potem dodamo olivno olje, še enkrat premešamo, vlijemo v ponev, ki smo jo obložili s papirjem za peko, in pečemo 30 minut na 200 Cº. Farinato narežemo na trikotnike, ki jih lahko namažemo s čemaževim pestom. Zraven postrežemo sezonsko solato s kalčki in mikrozelenjem.

 

Porova juha (za 2–3 osebe)

 

Sestavine:

  • 2 manjši stebli stebelne zelene
  • 3,5 skodelice zelenjavne osnove
  • 2 pora
  • 1/2 manjše cvetače
  • 1–2 stroka česna
  • 1 jušna žlica olivnega olja
  • ščepec morske soli
  • ščepec popra
  • na kolobarje narezan por za okras
  • sojin jogurt

 

Na olivnem olju prepražimo na kolobarje narezan por in nasekljan česen, dodamo cvetke cvetače ter še malo pražimo. Nato dodamo zelenjavno osnovo in stebelno zeleno ter kuhamo, dokler se zelenjava ne omehča. Juho zmešamo v blenderju ali s paličnim mešalnikom, solimo, popramo in okrasimo z narezanim porom. Na koncu lahko dodamo še 1 čajno žličko sojinega jogurta za vsak krožnik juhe.

 

 

Vezane vsebine

Moja košarica

V košarici še nimate artiklov

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Pogoji poslovanja.
x