NEKAJ DIVJEGA NA KROŽNIKU

Dariju Corteseju smo po predavanju v Kalčku v Šiški, ki ga je izvedel ob objavi knjige Nekaj divjega, postavili nekaj temeljnih vprašanj o divjih rastlinah.  

Katere divje rastline so primerne za prehrano?

Skorajda vse po vrsti, so pa nekatere bolj, druge manj uporabne, tretje težje razpoznavne, nekatere redke, druge spet zelo podobne strupenim, druge spet zahtevajo posebno pripravo. Zaradi tega so za splošno uporabo najprimernejše najpogostejše, lahko razpoznavne rastline, ki so večinoma tudi vse prehransko najbogatejše, njihova priprava pa enostavna. Torej koprive, regrat in sorodstvo (smrdljivka, otavčič, ločika, potrošnik ...), čemaž, slanuše, večina vrtnih in njivskih plevelov (ščiri, metlike, navadna zvezdica, plešec, regačica ...).
 

Kako lahko te divje rastline uporabljamo za prehrano? Ali so lahko v celoti nadomestilo za druga živila v obroku, ali pa so zgolj dodatek in popestritev obroka?

So bistveni sestavni del obroka, bodisi surove, kuhane ali pečene, vendar ponavadi v kombinaciji z gojeno hrano, bodisi stročnicami, zelenjavo, žiti, krompirjem in drugo. Prispevajo bogastvo rudnin, vitaminov, flavonoidov, karotenoidov in drugih v prehrani pomembnih bioaktivnih snovi, ki jih gojena zelenjava vsebuje tri- do štirikrat manj.

Nekaj osnovnih napotkov za pripravo najbolj popularnih divjink?

Omenjene in druge užitne divje rastline uživamo, dokler so mlade, kar surove, na primer v raznovrstnih mešanih solatah, sicer pa dušene, v juhah, enolončnicah in v zelenjavnih zavitkih. Pripravimo jih kot špinačo ali kot blitvo, s krompirjem ali brez. Bolj aromatične rastline so odlične za pripravo jajčnih jedi, na primer frtalj.