Ljudje se vedno bolj zavedamo zdrave prehrane, pozabljamo pa na previdnost pri izbiri kozmetike. Za varnost hrane je veliko bolje poskrbljeno kot za varnost kozmetike. Več kot polovica strupov v telo ne pride skozi usta, temveč skozi kožo. Razni pesticidi in fungicidi, ki se jim z nakupom eko solate izognemo, se skrivajo v kozmetičnih izdelkih in čistilih, ki jih uporabljamo. Manj kot petina kemikalij, uporabljenih v kozmetični industriji, je testirana v neodvisnih ustanovah, ker proizvajalci vztrajajo, da takšno testiranje ni nujno. Množična občila živijo od kapitala multinacionalk, zato se jim ne želijo zameriti, potrošnik pa svoje zdravje naivno zaupa proizvajalcem in krog je sklenjen. Kozmetična industrija pravi, da bi bili že vsi mrtvi, če bi bilo vse to res. Težava je v tem, da vsaka stvar prispeva po malo, naše težave z zdravjem pa so na koncu seštevek vseh teh 'nenevarnih' snovi.
Poglejmo še nekaj zanimivih dejstev:
- zakonodajalec ni definiral, kaj v kozmetiki pomeni beseda naravno, zato za kozmetiko, ki se želi formalno razglasiti za »naravno«, zadošča že, da vsebuje 1 % naravnih sestavin;
- kar 60 % sestavin, ki jo s kozmetiko nanesemo na kožo, telo preko kože vsrka. Z začetkom uporabe tako imenovanih pospeševalcev vpijanja, ki lahko za 100-krat pospešijo vpijanje določene snovi, v naše celice in od tam naprej v kri in limfo prihajajo snovi, ki so včasih ostajale na površju;
- Američani so izračunali, da povprečna ženska v povprečju uporablja devet kozmetičnih izdelkov in tako prihaja v stik z 196 kemikalijami dnevno, v enem letu pa samo z uporabo kozmetike njena koža vpije do 2 kg kemikalij.
Deklaracije na kozmetičnih izdelkih s prostim očesom največkrat ne moremo prebrati, pa tudi, če jih, ne razumemo kaj dosti. Če se seznam začne s parafinum liquidum, vazelinum ali petroleum, je osnova izdelka nafta oziroma naftni derivat. Maščoba je praviloma nujna sestavina kozmetike. Nafta je mrtva maščoba, ki ne hrani kože kot naravna olja, a je veliko cenejša kot denimo jojobino ali avokadovo olje. Parabeni so konzervansi, ki kremam podaljšajo obstojnost, vendar vse več nevladnih organizacij in neodvisnih raziskovalcev svari, da pri človeku lahko povzročajo hormonske motnje. Oznaka PEG pomeni, da izdelek vsebuje snovi, ki močno pospešujejo vpijanje v kožo in naše telo pripravijo do tega, da lahko še nekaj časa po uporabi skozi kožo prepušča snovi, ki jih sicer ne bi. Ftalati so snovi, za katere vemo, da poškodujejo jetra in vplivajo na zarodek. Pogosto so zato na deklaracijah skriti v oznaki parfum (fragrances), ki pa je poslovna skrivnost, zato njegove sestave ni potrebno napisati. Živo srebro (na deklaracijah pogosto navedeno kot thimerosal) najdemo v kapljicah za oči, mazilih in deodorantih.
KAKO NAJ TOREJ IZBEREMO?
Najenostavneje bo, če poiščemo izdelke, ki so jih certificirale neodvisne ustanove. Na področju kozmetike najbolj šteje certifikat BDIH, ki ga izdaja nemška kontrolna organizacija. Zaupamo lahko tudi izdelkom z oznako Demeter ali certifikati BIO in EKO. V naših trgovinah lahko izbirate med naslednjimi znamkami, ki ponujajo certificirane 100 % naravne izdelke: Avalon Organics, Bergland, Dr. Hauschka, Lavera, Logona, Primavera Life, Sante, Maharishi Ayurveda, Martina Gebhardt, Organic Pharmacy, Urtekram in Weleda. Seznam vseh priznanih naravnih blagovnih znamk najdete na spletnem naslovu:
http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/e/producer_natural_cosmetics.htm
KAJ POMENI CERTIFIKAT BDIH?
BDIH je certifikat za naravno kozmetiko, ki mora izpolnjevati naslednja merila:
- uporaba naravnih rastlinskih surovin, pretežno iz certificirane ekološke pridelave ali kontroliranega nabiranja divje rastočih rastlin;
- testiranje na živalih ni dovoljeno;
- surovine, ki so prišle na trg po letu 1998, se lahko uporabljajo le, če niso preskušane na živalih;
- uporaba anorganskih soli ali mineralnih surovin je načeloma prepovedana, razen specificiranih izjem;
- uporaba ekstrahiranih naravnih surovin skozi procese hidrolize, hidrogenizacije, esterifikacije, transesterifikacije je strogo določena;
- prepovedana je uporaba sintetiziranih barvil, dišav, etoksiliziranih surovin, silikonov, parafina in drugih naftnih derivatov;
- za zagotavljanje varnosti izdelkov je dovoljena uporaba naravnih konzervansov ter omejena količina naravnim identičnih konzervansov, kot so: benzoic acid (benzojska kislina), salicil acid (salicilna kislina), sorbic acid (sorbinska kislina) in njihove soli ter benzyl alcohol (benzilni alkohol);
- obsevanje izdelkov ni dovoljeno;
- uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena;
- proizvodni proces mora biti prijazen do okolja;
- embalaža mora biti iz okolju prijaznih materialov.
Prepričajte se še sami: na povezavi http://www.cosmeticsdatabase.com/index.php?nothanks=1 lahko preverite, kako varna ali škodljiva je vaša kozmetika.
Če ne najdete vašega pripravka (stran je ameriška), vnesite sestavine.
Pripravila: Bojca Januš
Reprodukcija po delih ali v celoti oziroma objava v kateremkoli mediju je dovoljena le s pisnim soglasjem avtorja.
